

FOTO: Siarhei Khaletski/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Antonio Guillem/Gettyimages

FOTO: Gettyimages




Pogosto slišimo izjave v smislu: »Jočejo samo šibki«, »Moški ne smejo jokati«, »Ženske preveč jočejo.« Strokovnjaki pa jasno poudarjajo, da jok nima nobene povezave s šibkostjo ali spolom. Gre za, tako kot se smejimo, ko smo srečni, ali povzdignemo glas, kadar smo jezni, naraven človeški odziv na čustva. Čeprav se komu zdi nenavadno, so solze ob pravem času lahko tudi zdravilne.
Strokovnjaki za duševno zdravje ljudi pogosto spodbujajo, naj si dovolijo jokati, zlasti če so svoja čustva dolgo potiskali vase. Po joku mnogi povedo, da se počutijo veliko bolje, da se niso zavedali, kako zelo so jok potrebovali in da nikoli niso imeli varnega prostora, kjer bi se lahko zjokali. Zadnje pa razkriva težavo sodobne družbe: živimo v okolju, kjer se pričakuje, da bomo ves čas močni, srečni, imeli vse pod nadzorom in bomo skrivali ranljivosti. Posledica? Mnogi zadržujejo solze in čustveno breme nosijo v tišini. Izogibanje solzam ni brez posledic. Čustva ne izginejo, le kopičijo se, kar se na koncu pokaže kot razdražljivost, tesnobnost, glavobol, izgorelost, čustvena otopelost. Strokovnjaki opozarjajo, da telo vedno najde način, kako izraziti potlačena in dolgo zanemarjena čustva.

Ste opazili, da se po iskrenem joku počutite bolj sproščeno? To ni naključje. Raziskave kažejo, da jok pomaga telesu, da se znova umiri. Solze aktivirajo parasimpatični živčni sistem, ki skrbi za sprostitev in počitek. Zato se po joku pogosto počutimo bolj mirne, zbrane ali celo prijetno utrujene. Če ste razdražljivi ali se slabo počutite brez jasnega razloga, vam telo morda sporoča, da potrebuje razbremenitev. Ena največjih vrednosti joka pa je, da nam omogoča stik z lastno ranljivostjo. Pogosto je slišati: »Ne jokam pred drugimi.« Zakaj? Ker niso nikoli imeli varnega prostora, kjer bi bila njihova čustva sprejeta brez obsojanja. Ko se človek počuti dovolj varnega, da lahko joka, bodisi ob terapevtu bodisi ob zaupanja vredni osebi, je to lahko globoka in preobrazbena izkušnja. Jok v varnem okolju ni znak šibkosti, temveč izraz zaupanja. Takšni trenutki krepijo povezanost, bližino in medsebojno razumevanje. Kot ljudje smo naravnani tako, da se s čustvi lažje soočamo, kadar jih nekdo sprejme in jih ne obsoja.
Jok nam lahko pomaga bolje razumeti samega sebe. Včasih solze povedo, da smo prizadeti, preobremenjeni ali da nam je nekaj res pomembno. Pogosto ne jokamo zato, ker bi bili šibki, temveč zato, ker smo bili predolgo močni. Solze lahko razkrijejo marsikaj: neizpolnjene potrebe, presežene osebne meje, notranjo bolečino, nakopičen stres, globino ljubezni do nekoga ali nečesa. Namesto da bi jih zadrževali, se vprašajte: Zakaj me nekaj tako prizadene? Kaj že dolgo zanemarjam čustva? Takšna vprašanja vas lahko približajo sebi.

Jok je povsem naraven. Če pa postane zelo pogost, intenziven ali se pojavlja brez jasnega razloga, lahko kaže na čustveno preobremenjenost, izgorelost, nepredelane travmatične izkušnje, dolgotrajen stres, hormonske spremembe. V takih primerih je pomembno, da ukrepate brez sramu in brez strahu. Popolno izogibanje solzam ni znak moči, temveč zatiranje občutkov, kar lahko negativno vpliva tudi na telesno zdravje.
Strokovnjaki priporočajo nekaj preprostih korakov:

Če imate občutek, da solze postajajo stalne ali jih težko obvladujete, poiščite strokovno pomoč. Pogovor s psihologom ali drugim usposobljenim strokovnjakom je lahko pomemben korak k razumevanju in olajšanju stiske. Jok ni znak šibkosti. Je znak, da smo ljudje, piše 24sata.hr.