

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Bondarillia/Gettyimages

FOTO: Simona Pilolla/Gettyimages

FOTO: Gettyimages





V pozni pomladi se po zraku širi omamen sladkast vonj, ki mnoge spomni na otroštvo: vonj bezgovih cvetov. Ta rastlina (Sambucus nigra), ki so jo cenili že stari Grki in Rimljani, je veliko več kot le sestavina za priljubljen bezgov sirup. Njeni nežni kremno beli cvetovi so prava zakladnica bioaktivnih snovi z dokazanimi blagodejnimi učinki na celoten organizem: od krepitve odpornosti do nege kože.
Bezgov cvet je že stoletja cenjen kot eno najzanesljivejših naravnih sredstev za lajšanje simptomov prehlada in gripe. Njegova moč temelji na več mehanizmih delovanja. Deluje kot močan diaforetik, kar pomeni, da spodbuja znojenje in tako pomaga telesu pri naravnem zniževanju povišane telesne temperature. Tradicionalno so vroč bezgov čaj, pogosto v kombinaciji z meto in rmanom, uporabljali za spodbujanje znojenja in lajšanje vročine.

Cvetovi so bogati z antioksidanti, predvsem flavonoidi, kot so kvercetin, rutin in kemferol, ki pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa med boleznijo ščitijo celice. Zanimivo je, da vsebujejo celo do desetkrat več flavonoidov kot bezgove jagode, zaradi česar imajo izjemno sposobnost izničevanja učinkov prostih radikalov. Te spojine premorejo tudi protivnetne lastnosti, pomirjajo razdražene sluznice dihalnih poti ter lajšajo simptome, kot sta kašelj in zamašen nos ter pomagajo pri vnetju sinusov.
Poleg koristi pri akutnih okužbah dihal se je bezeg izkazal kot odličen pomočnik v boju proti sezonskim alergijam. Številni zeliščarji priporočajo redno pitje bezgovega čaja nekaj tednov pred začetkom sezone cvetnega prahu, saj blaži simptome, kot so izcedek iz nosu, solzenje oči in kihanje. Za ta učinek naj bi bilo zaslužno predvsem njegovo protivnetno delovanje.

Flavonoidi in fenolne kisline, ki jih bezgov cvet vsebuje v izobilju, omilijo vnetne procese v telesu. Namesto da bi zgolj blažili simptome, pomirjajo pretiran odziv imunskega sistema, ki je pogosto vzrok alergijskih težav. Zato bezeg za celovito podporo v času alergij pogosto kombinirajo s koprivo. Njegove protivnetne lastnosti so koristne tudi pri drugih težavah, na primer pri vnetju dlesni, saj se lahko ohlajen čaj uporablja kot ustna voda za izpiranje ust.
Zdravilne lastnosti bezga se ne končajo pri dihalnem sistemu. Zaradi bogastva antioksidantov, ki se borijo proti prostim radikalom, je bezgov cvet cenjena sestavina v kozmetiki, kajti pomaga ščititi kožo pred poškodbami, pomirja razdraženost, blaži sončne opekline in prispeva k čistejši polti.

Ohlajen čaj je uporaben kot pomirjujoč tonik za obraz ali kot obkladek za občutljivo in razdraženo kožo. Ob tem ima bezeg blage diuretične in odvajalne lastnosti, saj spodbuja izločanje odvečne tekočine in toksinov iz telesa ter podpira zdravo prebavo. Nekatere spojine iz bezgovega cveta pomagajo tudi pri uravnavanju in zniževanju ravni krvnega sladkorja, zato raziskovalci preučujejo njegovo morebitno vlogo kot podporo pri presnovnih motnjah.
Najpreprostejši in najpogostejši način uporabe bezgovih cvetov je priprava čaja. Dve čajni žlički posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset do petnajst minut. Pri prehladu se priporoča pitje treh do štirih skodelic vročega čaja na dan. Poleg čaja je zelo priljubljen tudi bezgov sirup, ki ga pripravimo tako, da sveže cvetove namakamo v vodi z limono in sladkorjem. Za bolj koncentriran pripravek lahko pripravimo tinkturo, pri kateri posušene cvetove več tednov namakamo v šestdesetodstotnem alkoholu.

Čeprav bezgov cvet velja za eno najvarnejših zdravilnih rastlin, je potrebna določena previdnost. Svežih cvetov in drugih surovih delov rastline, kot so stebla in listi, ni priporočljivo uživati, kajti povzročijo slabost in prebavne težave. Vedno uporabljajte pravilno posušene cvetove ali preverjene pripravke. Nosečnice, doječe matere in osebe z avtoimunskimi boleznimi, naj se pred uporabo pripravkov iz bezga posvetujejo z zdravnikom, priporoča 24sata.hr.