Slaba higiena je lahko znak bolezni

Čeprav se morda zdi preprosta in samoumevna, ima dobra higiena velik vpliv na naše zdravje in počutje. Ne gre le za udobje, temveč za ključno zaščito pred okužbami in boleznimi, poudarjajo strokovnjaki s področja javnega zdravja. Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, »osebna higiena v najožjem smislu preprečuje okužbe in širjenje bolezni«, obenem pa pripomore k boljši samopodobi in samozavesti, ki vplivata na posameznikovo socialno vključenost in vsakdanje delovanje. Še posebno pomembna je higiena rok. Vsak dan se dotaknemo številnih površin, predmetov in ljudi ter tako nehote prenašamo mikroorganizme, ki lahko povzročijo bolezni. Pravilno umivanje rok je, kot poudarja NIJZ, ena najučinkovitejših oblik preprečevanja širjenja okužb. Z uporabo vode in mila z rok odstranimo bakterije in viruse ter zmanjšamo možnost, da bi jih prenesli v telo ali na druge ljudi. Ta preprosti ukrep je še posebno pomemben pred pripravo hrane in po njej, po uporabi stranišča ter po stiku z bolnimi osebami ali živalmi. Umivanje rok je ključno tudi v obdobju sezonskih viroz.

Začnemo zgodaj

Dobra osebna higiena pa ni omejena zgolj na roke. Gre za celovit sklop navad, ki vključujejo nego telesa, ustno higieno, čista oblačila in urejeno bivalno okolje. Redna skrb za čistočo pomaga preprečevati kožne bolezni, okužbe ustne votline in druge zdravstvene težave, hkrati pa pozitivno vpliva na počutje. Poleg telesnih koristi ima higiena tudi pomemben vpliv na duševno zdravje. Čisto in urejeno telo ter okolje lahko pripomoreta k boljšemu počutju, manjšemu stresu in večji pripravljenosti na družbene stike.

Strokovnjaki poudarjajo, da se ključne življenjske navade oblikujejo že v otroštvu. Otroka na higieno pripravljamo postopno in z lastnim zgledom. Začnemo zgodaj, s preprostimi opravili, kot sta umivanje rok in ščetkanje zob, ter navade utrjujemo vsak dan ob istem času, da postanejo del rutine. Otroku razložimo, zakaj je higiena pomembna, pri tem pa razlago prilagodimo njegovi starosti. Pomagamo si lahko z igro, pesmico ali peščeno uro, predvsem pa z doslednostjo in pohvalo, ko nalogo opravi sam. Če smo tudi sami zgled in higiene ne predstavljamo kot kazen, temveč kot naraven del skrbi zase, bomo otroku lažje privzgojili navade, ki ga bodo varovale vse življenje. K razumevanju pomena higiene pripomorejo tudi šolski programi zdravstvene vzgoje, ki učence že v zgodnjih letih sistematično seznanjajo z osnovami zdravega življenjskega sloga in preprečevanja bolezni.

Ne obsojamo

Slaba higiena pa je lahko tudi opozorilni znak. Pri nekaterih duševnih boleznih, kot so depresija, demenca, huda anksioznost, odvisnost ali shizofrenija, je eden pogostih simptomov ravno zmanjšana skrb za osebno nego. V takih primerih je zanemarjanje higiene eden prvih vidnih znakov, da oseba potrebuje pomoč. Namesto obsojanja sta ključna razumevanje in pravočasno ukrepanje. Pogovor, podpora bližnjih ali posvet z zdravnikom lahko pomagajo odkriti vzrok in preprečiti poslabšanje stanja. Občasna malomarnost sicer še ni razlog za preplah, skrb vzbujajoče pa je, če oseba dlje zanemarja osnovno čistočo, se umika iz družbe, kaže opazne spremembe razpoloženja ali vedenja ter izgubi zanimanje za prej pomembne dejavnosti.

Opuščanje higiene je lahko tudi posledica telesnih težav. Kronične bolečine ali gibalne omejitve, na primer pri artritisu, lahko otežujejo umivanje ali preoblačenje. Napredovale nevrološke bolezni zmanjšujejo samostojnost, huda utrujenost pri kroničnih obolenjih pa lahko vodi v opuščanje vsakodnevnih opravil. Takrat je pomembno, da posamezniku zagotovimo ustrezno pomoč in podporo.

Otroke k umivanju spodbudimo s pesmico ali igro. FOTO: Choreograph (Konstantin Yuganov)/Getty Images

Umivanje zob zagotovi svež zadah in manj obiskov pri zobozdravniku. FOTO: Gpointstudio/Getty Images