Slaba stran smutijev

Smutiji so zelo priljubljeni. Mešanica sadja in zelenjave ni le okusen začetek dneva, lahko je čudovita dopoldanska ali popoldanska malica, hranljiv nadomestek za obrok, poln vitaminov in mineralov, antioksidantov, zdravih maščob, vlaknin in proteinov. A ni le hranljiv obrok, poskrbi tudi za tekočino, ki jo telo nujno potrebuje, če vsebuje še mleko ali jogurt, telo oskrbi še s kalcijem za kosti pa tudi probiotiki za boljšo prebavo. Pa vendar imajo tudi slabo stran, ki je ne gre zanemariti. Pa poglejmo, katere so prednosti ni slabosti smutijev. Vsak dan naj bi jedli sadje, svetujejo zdravniki in nutricionisti, in čeprav je nedvomno zdravo takšno, kakršno je, ga imajo mnogi raje pretlačenega v smutijih. Ti so tako odličen zajtrk in obenem najlažji način, da prav zares pojemo vsak dan nekaj sadja pravi Joseph Price, izredni profesor na Univerzi Brigham Young, eden redkih raziskovalcev, ki so proučevali vpliv takšnih napitkov na zdravje. Leta 2015 je s kolegom ugotovil, da le četrtina otrok, ki so v šoli jedli zajtrk, zaužije tudi obrok sadja. Kadar so v šoli postregli smuti, je ta odstotek narasel na 45! Torej, vsekakor bolje smuti kot nič sadja, se strinjajo strokovnjaki.

Skriti sladkorji

Priprava ni zahtevna, smutiji so praktični, ko nimamo časa za pripravo hrane, a bi vseeno radi pojedli zdrav, okusen in hranljiv obrok. A pozor: z njim zaužijemo več sadja, kot bi ga, če bi jedli posamične sadeže, obenem pa se v kozarčku zdravja skriva veliko sladkorja, tudi če niste dodali medu ali drugih sladil, in posledično kalorij! Prav to je glavni minus: sladkor, ki je, to dobro vemo, povezan z debelostjo, diabetesom in drugimi zdravstvenimi težavami, zato številni strokovnjaki menijo, da tako sadnim sokovom kot smutijem pripisujemo večjo zdravstveno korist, kot si jo zaslužijo. »V resnici so lahko zelo zdravi, če vsebujejo več zelenjave,« pravi Zvezdana Vražič, dipl. m. s, spec. klinične dietetike v ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. Smuti lahko vsebuje tudi do 600 kilokalorij, kar ustreza kosilu, poudarja Vražičeva in za primerjavo pove, da lahko na račun enega kilograma sadja pojemo dva kilograma zelenjave. Zato naj bo sadje le dodatek, za sladkobo. Izberimo takšnega z nizkim glikemičnim indeksom, denimo jabolko ali hruške, tudi jagodičevje; sestavlja naj 30 odstotkov smutija, 70 odstotkov naj bo zelenjave (špinača, zelje …). To lahko pred pripravo pokuhate, svetuje Vražičeva, tako bo lažje prebavljiva. Pri smutijih naj bodo previdni sladkorni bolniki pa tudi tisti, ki zaradi določenih obolenj ne smejo uživati sadja ali zelenjave. Komur ne škodi, pa lahko zelenjavno-sadni smuti seveda pije tudi za zajtrk, pravi Vražičeva.

Naj bodo koščki

Če ravno ne pripravljate kašice za dojenčka ali ostarelega sorodnika, naj mešanica ne bo povsem pretlačena, pustite nekaj koščkov – s pitjem namreč preskakujemo žvečenje, s katerim se začne prebava, poudarja Vražičeva. Pri žvečenju se sproščajo prebavni encim amilaza v slini pa tudi drugi encimi, nujni za prebavo v črevesju, a se to ne zgodi, če sadje in zelenjavo popijemo, namesto zgrizemo. Blender torej opravi tisto, kar naj bi s sadjem in zelenjavo počela naša usta. Vražičeva zato svetuje, da vselej pustimo nekaj koščkov, zanje lahko poskrbijo oreški, ki jih kot zdravo maščobo dodamo smutijem; izberite mandlje, lešnike ali orehe (ti so pomemben dodatek prehrani, saj preprečujejo osteoporozo), toda ne pretiravajte: na dan lahko pojeste 10 lešnikov, 10 mandljev, dva do tri orehe, poudarja Vražičeva: »Ena žlica mletih mandljev denimo ustreza eni čajni žlici maščobe na dan oziroma 48 kilokalorijam.«

Vražičeva svetuje še, da poskrbimo za raznovrstnost in pestrost smutijev: naj bodo čim bolj raznobarvni. Sadje in zelenjava iste barve vsebujeta iste vitamine in minerale, kar pomeni, da lahko pomarančo zamenjamo s korenjem. Namesto sadja lahko dodamo tudi čajno žličko medu, nadaljuje Vražičeva in še, da lahko v tem obdobju, ko je več obolenj, mešanici dodamo svež nariban ingver za dvig odpornosti.

Pa še to: s pitjem izgubimo užitek, ki nam ga sicer daje hranjenje. Sedenje za mizo in uživanje v hrani, ki jo imamo na krožniku, pa tudi družbi, če ne jemo sami. Smuti pa popijemo mimogrede, na nogah in v gibanju.