Sladke in pregrešno dobre

Marmelade so stare najbrž kot veščina kuhanja in predstavljajo odličen in zelo zanesljiv način konzerviranja svežega sadja. Z lončki raznovrstnih marmelad bo ozimnica popolna in nikoli ne bomo v zadregi, s čim postreči, ko bi se naši jedci radi nasitili in še malce posladkali. Marmelade lahko kuhamo tako rekoč iz vseh vrst sadja, med najbolj priljubljenimi pa sta gotovo marelična in slivova. Po strukturi ločimo gladke, pasirane, za katere sadje pretlačimo, in džeme, v katerih so koščki. Način priprave je podoben, kakšna marmelada bo, pa se lahko odločimo čisto na koncu in jo zmeljemo, tik preden jo nadevamo v kozarce.

Za predelavo v marmelado lahko uporabimo večino vrst sadja, ki ga lahko med seboj tudi mešamo. Poleg iz že omenjenih sliv in marelic bo odlična iz jagodičja, bodisi iz samih jagod, malin, borovnic ali ribeza bodisi mešana iz naštetih sadežev, odlična je figova pa iz kutin, ki jih zmešamo z jabolki, breskova ali hruškova. Kot konzervans služi sladkor, tako tisti, ki ga vsebuje sadje samo, kot dodani. In če je nekoč veljalo, da mora biti sladkorja vsaj tolikšen delež kot sadja, torej v razmerju ena proti ena, sodobna zdrava kuhinja zapoveduje varčevanje s sladkorjem. Tako bo povsem dovolj, če ga dodamo za polovico teže sadja, nekatere vrste lahko skuhamo tudi povsem brez. Dovolj sladke, tako z vidika okusa kot konzervansa, so slive, medtem ko je marelice skoraj nujno dodatno sladkati, sicer bo marmelada res prekisla. Za obstojnost pa je ključna tudi čistoča, marmelado polnimo v brezhibno čiste kozarce (ki jih poprej operemo z vročo vodo in potem za nekaj minut postavimo še v vročo pečico), te takoj nadevamo z vročo marmelado in dobro zapremo. Postavimo jih v segreto pečico ali pa s pokrovi navzdol na krpo in pustimo, da se ohladijo.

Kuhanje marmelade je precej preprosto, zrelo, zdravo, očiščeno in po potrebi narezano sadje stresemo v lonec, dodamo sladkor in morebitne začimbe in kuhamo na majhnem ognju, dokler na nastane gosta, lepljiva zmes. Po želji spasiramo ali zmeljemo. Danes marmelade kuhamo morda uro ali celo manj, nekoč pa je veljalo, da mora dolgo in počasi brbotati na štedilniku, vse dokler sestavine povsem ne razpadejo. A ker s tem izgine tudi vse, kar je koristnega v sadju, postopek kuhanja kar se da skrajšamo.