NA ZDRAVJE

Slovenci brez D, približno 40 odstotkom ga močno primanjkuje

Pomanjkanje tega vitamina je pri nas zelo razširjeno in je pomemben javnozdravstveni izziv; okoli 80 odstotkom odraslih prebivalcev ga primanjkanje, približno 40 odstotkom pa močno primanjkuje
S hrano ga pozimi ne dobimo dovolj. FOTO: Happy_lark/Getty Images
S hrano ga pozimi ne dobimo dovolj. FOTO: Happy_lark/Getty Images
U. S.
 3. 12. 2025 | 14:00
4:34

Vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic, je povedala prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. int. med., endokrinologinja, in še, da številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave z dodajanjem vitamina D dokazujejo tudi ugodne učinke tega vitamina na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni, akutnih okužb dihal, zmanjšano umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, pojavnosti sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo. Ugodni učinki so bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to značilno za slovensko populacijo.

Danes dostopni podatki kažejo, da je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji zelo razširjeno in da predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, je poudaril prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., z Inštituta za nutricionistiko. »V obdobju podaljšane zime biosinteza vitamina D v človeški koži praktično ne poteka, zato so prebivalci v tem času skoraj v celoti odvisni od prehranskega vnosa oziroma dodajanja vitamina D, a to področje v preteklosti ni bilo ustrezno raziskano. Za pridobitev potrebnih podatkov je bila ključna izvedba treh raziskav, ki smo jih vodili na Inštitutu za nutricionistiko, finančno podporo pa sta zagotovila ARIS in ministrstvo za zdravje. Ker so le redka živila bogata z vitaminom D, so bili ocenjeni prehranski vnosi tega vitamina tudi v Sloveniji zelo nizki – povprečno le okoli 3 µg (120 IE) na dan, kar je daleč od količin, ki bi zagotavljale ustrezno preskrbljenost. To pojasni tudi rezultate nacionalne raziskave NutriHealth, kjer smo ugotovili, da ima pozimi kar okoli 80 % odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, približno 40 % pa celo hudo pomanjkanje. Še bolj skrb vzbujajoče so razmere v nekaterih ožjih populacijskih skupinah. Letos objavljeni rezultati raziskave NutriCare so namreč pokazali še večje stopnje pomanjkanja vitamina D med prebivalci domov za starejše odrasle (DSO) skozi vse leto. Skoraj polovica prebivalcev DSO ni dodajala vitamina D, prevalenca hudega pomanjkanja pri njih pa je bila tudi poleti kar 50 %. Zelo pomembni so še rezultati o dejavnikih tveganja iz projekta Nutri-D, kjer smo ugotovili, da so za pomanjkanje vitamina D še bolj ogrožene osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo.«

Za otroke na recept

Pomembno je, da v slovenski populaciji preprečujemo hudo pomanjkanje vitamina D in posledične klasične skeletne in mišične zaplete ter pomanjkanje vitamina D z večjimi tveganji za akutne okužbe, avtoimunske bolezni, razvoj osteoporoze, umrljivostjo za rakom in splošno umrljivostjo, dodaja Pfeiferjeva.

Od oktobra do aprila ga je treba dodajati. FOTO: Helin Loik-tomson/Getty Images
Od oktobra do aprila ga je treba dodajati. FOTO: Helin Loik-tomson/Getty Images

Ne le odrasli, tudi veliko otrok in mladostnikov ima premalo vitamina D. Obdobje rasti in pubertete je čas, ko otroci in mladostniki pridobivajo največ kostne mase, hkrati pa se razvija imunski sistem. Zadostna preskrbljenost z vitaminom D v tem času prispeva k zdravim kostem in boljšemu delovanju imunskega sistema. Pediatrinje in pediatri priporočajo dodajanje vitamina D vsem otrokom in mladostnikom tudi po dopolnjenem prvem letu starosti, najmanj od začetka oktobra do konca aprila. Najbolje je, da se vitamin D predpiše kot zdravilo na recept, saj je tako zagotovljena kakovost preparata.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je predstavil prve slovenske smernice, ki celovito obravnavajo problematiko preskrbljenosti s tem vitaminom pri prebivalcih vseh starostnih skupin. Odrasli naj od oktobra do aprila dodajajo vitamin D3 v odmerku 800–1000 E na dan, starejši od 65 let pa 1000–2000 E. Prebivalci DSO in vsi, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj te odmerke prejemajo vse leto. Vitamin D je najbolj učinkovit, če ga jemljemo vsak dan. »Predvidevamo, da bo stroške predpisovanja vitamina D vsaj otrokom, nosečnicam, doječim materam in prebivalcem domov starejših občanov (DSO) krila zavarovalnica (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS),« je sklenila Pfeiferjeva.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
KARIERA
Promo
VARNOST
Promo
OKUSNO
PromoPhoto
SKUPNOST ZA PODJETNICE
PromoPhoto
KAKOVOST
Promo
ENERGIJA
Promo
PREGLED
Promo
DOMENA
Promo
NOVE PNEVMATIKE
PromoPhoto
INTERVJU
Sovoznik
Promo
BOLNIŠKE
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
Promo
DOBROVITA
Promo
NASVET
PromoPhoto
VOŽNJA
PromoPhoto
SKUPAJ ZA VARNOST
PromoPhoto
IDEJA ZA IZLET
PromoPhoto
KAPITAL
Promo
NAKUPI
Promo
SODOBNA LOGISTIKA
PromoPhoto
TERME
PromoPhoto
AVTOMOBILIZEM
ONAPLUS PODKAST
PromoPhoto
ŠTUDIJA
PromoPhoto
IZBIRČNOST