Skrb vzbujajoče številke: Slovenija med najslabšimi v EU po dostopnosti fizioterapevtov

Slovenija ima približno 72 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih imajo Nemčija, Belgija in Nizozemska okoli 200 ali več. Za primerjavo: povprečje Evropske unije je leta 2023 znašalo 149 fizioterapevtov na 100.000 prebivalcev. »Potrebujemo širitev javne mreže fizioterapevtske dejavnosti, povečanje števila fizioterapevtskih timov na vseh ravneh zdravstvenega varstva in kadrovske standarde, ki bodo sledili dejanskim potrebam prebivalstva. Brez tega čakalnih dob ne bomo mogli pomembneje skrajšati, pravočasna obravnava pa bo za mnoge še naprej težko dostopna,« ob današnjem svetovnem dnevu fizioterapije poudarja doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije.

Neposredni dostop

V Sloveniji se na področju fizioterapije še vedno spopadamo s številnimi perečimi vprašanji, v ospredju pa je delovanje posameznikov brez ustrezne fizioterapevtske izobrazbe. »Takšna praksa ni zgolj nedopustna z vidika integritete reguliranega zdravstvenega poklica, temveč pomeni neposredno tveganje za varnost in zdravje pacientov. Prav zato je priprava na uvedbo licenciranja fizioterapevtov eden najpomembnejših aktualnih procesov. Vsak pacient ima pravico vedeti, kdo ga obravnava, ter biti prepričan, da storitve izvaja ustrezno izobražen fizioterapevt z veljavno licenco,« poudarja doc. dr. Kovačič.

Opozarja še na potrebo po neposrednem dostopu do fizioterapije: »V javnem zdravstvenem sistemu pacient potrebuje delovni nalog za fizioterapijo, medtem ko lahko v zasebnem sektorju do fizioterapevta dostopa neposredno. V Avstraliji, denimo, je fizioterapevt že pred pol stoletja dobil položaj avtonomnega zdravstvenega strokovnjaka prvega stika. To pomeni, da se lahko pacient obrne neposredno na fizioterapevta, brez predhodnega obiska zdravnika in delovnega naloga, saj smo fizioterapevti usposobljeni za izvajanje celovitega procesa fizioterapevtske diagnostike, ki vključuje poglobljeno anamnezo, klinični pregled, oceno funkcijskega stanja in klinično sklepanje, ob sumu na resnejšo patologijo pa bolnika takoj napotimo k zdravniku. Mednarodne raziskave kažejo, da je neposredni dostop varen in učinkovit model, ki pacientu omogoča hitrejšo obravnavo, lahko zmanjšuje število nepotrebnih obiskov pri zdravniku ter porabo diagnostičnih preiskav in zdravil, ne da bi se pri tem poslabšali zdravstveni izidi.«

Osrednja tema letošnjega svetovnega dne je namenjena zdravju srca in ožilja ter pomenu gibanja pri njegovem ohranjanju, pojasnjuje podpredsednik združenja Janez Špoljar, mag. fiziot.: »Fizioterapija ni pomembna le takrat, ko se pojavijo zdravstvene težave, ampak ima pomembno vlogo tudi pri preprečevanju bolezni srca in žilja. Redna telesna dejavnost je eden ključnih dejavnikov pri zmanjševanju tveganja za bolezni srca in žilja, fizioterapevti pa lahko posameznikom pomagamo izbrati obliko gibanja, ki je glede na njihove sposobnosti in zdravstveno stanje varna ter dolgoročno izvedljiva. Pomembno vlogo imamo tudi pri rehabilitaciji po srčno-žilnih dogodkih. Letošnjo temo želimo približati čim širšemu krogu ljudi in opozoriti, da lahko za zdravje srca veliko naredimo tudi sami, fizioterapija pa je pomemben del tako preventive kot rehabilitacije.« 

Potrebujemo širitev javne mreže fizioterapevtske dejavnosti in povečanje števila fizioterapevtskih timov na vseh ravneh zdravstvenega varstva. FOTO: Abraham Gonzalez Fernandez/Getty Images