Slovenske jedi na poštnih znamkah

Prenašanje in prevažanje različnih sporočil in pošiljk so poznale že najstarejše civilizacije. Do konca srednjega veka je bil to v Evropi privilegij vladarjev ter visokega plemstva, duhovščine in razmeroma redkega posvetnega izobraženstva, pozneje tudi premožnejšega meščanstva. Zares demokratizirala se je pošta šele pred 170 leti, ko so v Angliji natisnili prve znamke in so storitve poštnih uradov postale dostopne vsakomur. Naraščajoča poraba znamk, ki so jih prevzeli tudi drugod po svetu, je kaj kmalu spodbudila novo vrsto zbirateljstva – filatelijo. Znamke že dolgo niso več podobne uradnim kolkom, različne le po barvah. V prvi vrsti so dokaz o plačilu poštne storitve, postale pa so, seveda ne brez nadzora in različnih sit, tudi svojevrsten medij. Tako rekoč mini lepaki ali plakati za posredovanje izbranih sporočil.

Pošta Slovenije jih je izdala že več sto, med njimi mnoge, ki zaznamujejo za Slovenijo in Slovence pomembne obletnice in dosežke. Številne so bolj kot nam namenjene tujim naslovnikom, saj na sicer omejenem prostoru razločno opozarjajo predvsem na naše naravne lepote in kulturne posebnosti.

Od leta 2006 s strategijo

Zanimiva posebnost med njimi je serija Z žlico po Sloveniji, ki je nastala na pobudo etnologa Janeza Bogataja, pri uresničitvi zamisli pa so sodelovali še oblikovalec Edi Berk in fotografa Janez Pukšič ter, pri najnovejših dveh, Tomo Jeseničnik. Od leta 2006, ko je bila sprejeta strategija gastronomije Slovenije, izhaja vsako leto po ena dvojica jedi na znamkah. Pošta izpelje javni natečaj, posebna komisija pa za vsako izdajo izbere najprimernejša motiva. Ob koncu serije bo tako na 48 znamkah predstavljenih vseh 24 gastronomskih regij Slovenije. Do zdaj so bile med drugim izdane znamke, na katerih so upodobljene izbrane specialitete slovenskih regionalnih kuhinj: zgornjesavinjski želodec, ubrnjenik in solčavski sirek, štajerska kisla juha in pohorski pisker, zasavska jetrnica, prekmurska gibanica, potica ... Pred dnevi sta se jim pridružili še znamki z loško smojko in blejsko kremno rezino oziroma kremšnito, za letošnji božič pa znamka, na kateri je upodobljen poprtnik – božični kmečki obredni kruh, ki ima na različnih koncih naše dežele podobno obliko in okus, a različna imena.

Okusiti Slovenijo

Resnici na ljubo smo informacij o slovenskih gastronomskih posebnostih potrebni tudi sami. Poleg številnih bogato ilustriranih bolj ali manj strokovno temeljitih knjižnih izdaj tudi v oblikah, ki lahko, kot na primer poštne znamke, na pismih odpotujejo na vse strani sveta. Svojevrsten prispevek k popularizaciji slovenske kulinarične dediščine je bila tudi dvojezična slovensko-angleška knjižica Okusiti Slovenijo na znamkah Pošte Slovenije. V njej je profesor Bogataj s strnjenimi razlagami pospremil šestnajst znamk z oljčno vejico – in oljem – ter dvajsetimi značilnimi jedmi slovenskih pokrajin. Izdaja z dodano deščico za rezanje salam je bila opažena že spomladi na mednarodnem sejmu kuharskih knjig Festival du livre culinaire v Parizu, kjer je bila v tekmovanju za nagrado gourmand uvrščena med zmagovalke v skupini publikacij, ki najbolj domiselno predstavljajo življenjske sloge in dušo posameznih narodov.