Slovenski mladostniki spijo premalo

Spanje je poleg zdrave prehrane in telesne dejavnosti eden od temeljev krepke odpornosti in dobrega počutja. Vpliva namreč na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih, ob svetovnem dnevu spanja pojasnjujejo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Spanje je ključno za zdravje, se glasi letošnje vodilo svetovnega dne, a izsledki nacionalne raziskave o vplivu pandemije na življenje kažejo, da je 42 odstotkov odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije (starih 18 let ali več) med pandemijo med delovnim tednom spalo manj kot sedem ur na noč, kar pomeni, da niso dosegali priporočil o dolžini spanja 7–9 ur na noč pri odraslih, pojasnjujejo na NIJZ.

Podatki o mladostnikih niso nič bolj spodbudni, le 54 odstotkov 11-letnikov in 26 odstotkov 13-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili, torej 9–11 ur na noč, rezultati pa so iz leta v leto slabši. Pri tem zanemarjamo pomembne učinke spanja, ki blagodejno vpliva na srce in ožilje, na celično obnovo in presnovo, znižuje krvni tlak, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja, nam dviguje energijo in povečuje telesno pripravljenost.

Pomembno je za normalno delovanje možganov, saj krepi vrsto funkcij, vključno s sposobnostjo za učenje, pomnjenje in sprejemanje logičnih odločitev. Urejeno spanje krepi imunski sistem ter pripomore k preprečevanju okužb, rakavih obolenj in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni ter ugodno vpliva na duševno zdravje. Poleg zadostne dolžine so pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja.

Strokovnjaki so ob svetovnem dnevu opozorili tudi na motnje dihanja v spanju, pogosto povezane s smrčanjem, za njimi naj bi trpelo okoli 150.000 prebivalcev Slovenije. Vodijo lahko v kronične zaplete, povečujejo tudi tveganje za demenco in raka.