Mednarodni teden gluhih bo od 22. do 28. septembra, pri nas in po svetu pa se bodo v teh dneh z različnimi dogodki širila opozorila, da na planetu živi okoli 75 milijonov gluhih oseb ter da jih je v Sloveniji, kot so sporočili iz občine Hrpelje - Kozina, okoli 1500, med njimi je približno 1000 uporabnikov slovenskega znakovnega jezika kot njihovega prvega, maternega jezika. Omenjena občina se letos pridružuje projektu Svetovne zveze gluhih (WFD) in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Modra luč za znakovne jezike, v okviru katerega bodo 25. septembra javne objekte, znamenitosti ali uradne stavbe osvetlili z modro svetlobo. »Modra barva je zaščitni znak WFD že od njene ustanovitve leta 1951, modri trak simbolizira dolgoletno prizadevanje skupnosti gluhih za enakopravnost in uradno priznanje nacionalnih znakovnih jezikov,« so pojasnili na občini.
1500 gluhih oseb je pri nas.
Na WFD poudarjajo, da imajo društva gluhih in naglušnih skupaj z vladnimi in drugimi organizacijami ključno vlogo pri spodbujanju pravic do znakovnega jezika. In sicer vse v skladu z geslom »nič o nas brez nas«. Torek bo namenjen dnevu znakovnih jezikov. Poudariti želijo, da so za gluhe osebe pravice do znakovnega jezika temeljnega pomena za njihovo življenje oziroma del osnovnih človekovih pravic. »Zavedamo se, da nas naši dosežki vodijo k našemu cilju: svetu, kjer lahko gluhi ljudje znakovno govorijo kjer koli.«
V sredo bo poudarek na izvajanju 24. člena Konvencije o pravicah invalidov, ki govori o tem, kako morajo države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija, priznavati invalidom pravico do izobraževanja. Torej da se lahko tudi gluhi učenci izobražujejo v jezikovno in kulturno primernih okoljih – kakovostnih, vključujočih, večjezičnih – skupaj z drugimi gluhimi vrstniki. Četrtek bo namenjen pravicam gluhih v izrednih razmerah, tudi takrat jim je treba zagotoviti dostop do informacij v znakovnem jeziku. »Pravno priznanje nacionalnih znakovnih jezikov je bistvenega pomena za spoštovanje pravic gluhih oseb,« bodo v WFD opozarjali v petek. Tu smo Slovenci doslej dosegli izjemen napredek, saj je bil slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih v slovensko ustavo vpisan 4. junija 2021. S tem je Slovenija priznala uporabnike slovenskega znakovnega jezika kot samostojno in neodvisno skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom.
Slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih je bil v slovensko ustavo vpisan 4. junija 2021. FOTO: Getty Images
Da imajo gluhi pravico izbrati storitve dostopa do jezika, vključno z nacionalnim znakovnim jezikom ali mednarodnim znakovnim jezikom, glede na svoje osebne preference in potrebe, bodo opozarjali v soboto. V nedeljo pa, da so skupnosti gluhih zelo inovativne. »Imamo številne priložnosti, da vplivamo na tehnološke spremembe. Prihodnost naše tehnologije se začne z našim znanjem, ki ga črpamo iz naših raznolikih skupnosti, in skupaj oblikujemo prihodnost, ki si jo želimo.«
Nevidna invalidnost
Junija letos je Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik predstavilo novo mobilno aplikacijo Klicni center za osebe z okvaro sluha. »Ta razširja storitve klicnega centra tudi na mobilne telefone in prinaša moderno ter enostavno dostopno platformo, ki poleg drugih načinov omogoča komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku prek videoklica neposredno s telefona,« so zapisali na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. V. d. direktorja Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik Jani Möderndorfer je povedal, da je nova aplikacija plod dolgoletnega prizadevanja za enake možnosti komunikacije za vse. »Videoklici v slovenskem znakovnem jeziku neposredno s telefona omogočajo bolj oseben in hitrejši stik, kar je ključnega pomena za vsakdanjo komunikacijo gluhih oseb.«
Videoklici v slovenskem znakovnem jeziku neposredno s telefona omogočajo bolj oseben in hitrejši stik. FOTO: Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik
Gluhota velja za nevidno invalidnost in tudi eno od najtežjih, saj predstavlja dosmrtno oviro govorno-socialne komunikacije.
Za sluh moramo skrbeti od mladih nog. Osnovno pravilo je, da se izogibamo hrupu – tako na delovnem mestu, doma kot tudi na prostem. Za sluh je lahko strup dolgotrajno in preglasno poslušanje glasbe po slušalkah.
Ustrezna raba slušnih aparatov lahko občutno olajša vsakdanjik.
FOTO: Peakstock/Getty Images
Okvara sluha skozi leta v večini primerov poteka postopoma, zato se marsikdo niti ne zaveda, da slabo sliši. Eden od znakov, da je tako, je, da vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali, ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo oziroma ko v glasnem okolju težko slišite, kaj vam hoče povedati sogovornik. Lahko vas na dejstvo, da vam sluh že močno nagaja, opozorijo sosedje, ki jih moti, da imate zvok na televizijskem sprejemniku nastavljen zelo na glas. Vsekakor je ob takšnih znakih dobro obiskati zdravnika. Če vam bo ta kot rešitev ponudil slušni aparat, se ne obremenjujte. Na žalost ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata.
