Strokovnjaki ugotavljajo, da je težav z vidom čedalje več, razlogi pa so različni. Kot pojasnjuje dr. Alma Kurent, dr. med., spec. oftalmolog, FEBO, iz Specialistične ambulante za očesne bolezni za predšolsko in šolsko mladino, ZD Ljubljana - Center, je pomemben vzrok starajoča se populacija, saj je z leti očesnih bolezni praviloma več, tako je tudi več sistemskih bolezni, ki poleg drugih organskih sistemov prizadenejo oči in vid. »Obremenjujejo jih tudi sodoben življenjski slog, veliko preživetega časa pred zasloni, kajenje, ukvarjanje z dejavnostmi, ki lahko poškodujejo oči. Pri mlajši populaciji, otrocih, danes gotovo tudi bolj sistematično in pogosteje odkrivamo očesne okvare.«
Upoštevamo navodila
Kot rečeno, je med vodilnimi dejavniki, ki ogrožajo naš vid in zdravje oči, sodoben življenjski slog: »Daljše delo pred elektronskimi zasloni lahko vodi do občutka utrujenih oči, suhega očesa, pa vse do poslabšanja vida. Izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju povečuje tveganje za nastanek očesnih bolezni, kot so spremembe na roženici očesa ali siva mrena.« Nikakor pa ne gre zanemariti dejstva, da ima starajoča se populacija več očesnih bolezni, kot so starostna degeneracija rumene pege ali glavkom.
Otrokom in mladostnikom svetujemo gibanje na prostem, pri dnevni svetlobi, najmanj dve uri na dan.
»Pomemben vpliv na zdravje oči imajo tudi sistemske bolezni, kot je npr. sladkorna bolezen ali visok krvni tlak, ki prizadenejo tudi očesne strukture in lahko ogrozijo vid. Zelo pomembno je, da so sistemske bolezni primerno vodene in da upoštevamo navodila zdravnika. Potem se bo tudi očem dobro godilo,« nadaljuje sogovornica in dodaja, da ne gre zanemariti niti vpliva UV-žarkov ali škodljivih razvad, kot je kajenje.
S staranjem je očesnih bolezni več.
Če so nam že postavili diagnozo očesne bolezni, ki zahteva spremljanje pri oftalmologu, je nujno, da se pregledov redno udeležujemo in upoštevamo navodila, denimo, glede terapije, uporabe kontaktnih leč ... Prav za vse pa velja splošno preventivno ravnanje, še sklene oftalmologinja: »Čas pred zasloni, zlasti otrokom, omejujemo, v pomoč so nam lahko Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Med gledanjem na blizu občasno poglejmo tudi na daleč, kot pravi pravilo: po 20 minutah za vsaj 20 sekund gledamo vsaj 20 metrov v daljavo. Poleg tega otrokom in mladostnikom svetujemo gibanje na prostem, pri dnevni svetlobi, najmanj dve uri na dan. Jemo raznovrstno prehrano, ki sledi smernicam zdravega prehranjevanja, in se izogibamo škodljivim razvadam. Med aktivnostmi, ki lahko povzročijo poškodbe oči, se primerno zaščitimo.«

Pregledov se redno udeležujemo. FOTO: Simpson33/Getty Images

Zasloni povzročajo občutek utrujenih oči, suhost in poslabšanje vida. FOTO: Yuliia Kaveshnikova/Getty Images