

FOTO: Olezzo/Gettyimages

FOTO: Rido Franz/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages




Svetovno poročilo o sreči razkriva, da pretirana uporaba družbenih omrežij povzroča upad zadovoljstva med mladimi po vsem svetu, pri čemer je vpliv najizrazitejši v angleško govorečih državah in zahodni Evropi. Raven splošnega zadovoljstva v Veliki Britaniji je padla na najnižjo točko od leta 2012. Raziskava, ki jo vodi Center za raziskovanje dobrega počutja univerze v Oxfordu, je pokazala, da imata vrsta družbenega omrežja in čas uporabe pomemben vpliv na dobrobit uporabnikov.
Študija v 17 državah Latinske Amerike je pokazala, da je pogosta uporaba facebooka in whatsappa povezana z višjo ravnjo življenjskega zadovoljstva. Nasprotno pa je uporaba platform, kot so X, instagram in tiktok, ki temeljijo na algoritmih in vsebinah vplivnežev, povezana z nižjo ravnjo sreče in več duševnimi težavami. Podobne rezultate je pokazala tudi raziskava na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki: aplikacije, ki spodbujajo pasivno spremljanje vizualnih vsebin, so se izkazale za najbolj problematične.

Raziskava je pokazala, da omejena uporaba družbenih omrežij, približno eno uro na dan ali manj, prinaša večje zadovoljstvo z življenjem kot popolna neuporaba. Povprečen čas uporabe znaša približno dve uri in pol dnevno. Avstralija je uvedla popolno prepoved družbenih omrežij za otroke, mlajše od 16 let. Prepoved vključuje facebook, instagram, tiktok in X, ne pa aplikacij za sporočanje, kot je whatsapp.

Poročilo vključuje tudi lestvico držav glede na raven sreče:
Velik napredek je dosegla Kostarika, ki se je povzpela na 4. mesto. Napredovale so tudi Kosovo (16.), Slovenija (18.) in Češka (20.).

Poročilo kaže, da se raven sreče mladih, tudi tam, kjer imajo enak dostop do družbenih omrežij, močno razlikuje med državami. Denimo v Litvi so mladi srečnejši kot v Združenih državah Amerike ali Združenem kraljestvu, kar pomeni, da na srečo vpliva še veliko drugih dejavnikov. Mladi v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji vse pogosteje izpostavljajo visoke življenjske stroške, negotovost glede zaposlitve, negotovost razmer v svetu in hitro spreminjajoč se trg dela kot glavne vire stresa in tesnobe, povzema miss zdrava.