Poletni dnevi nas vabijo na plaže, v hribe, na kolesarske poti in domače vrtove. Sončna svetloba ugodno vpliva na naše počutje in je potrebna za tvorbo vitamina D, vendar ima tudi drugo plat. Čezmerna izpostavljenost UV-sevanju povzroča poškodbe kože in oči, ki se z leti kopičijo in lahko vodijo do resnih zdravstvenih težav.

Kožni rak je danes najpogostejša oblika raka v Sloveniji, njegova pojavnost pa še naprej narašča. Prav zato stroka poudarja, da preventiva ostaja najučinkovitejše orožje, o čemer so govorili tudi na nedavnem dogodku Varno na soncu, ki ga je pripravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana (KIMDPŠ) v sodelovanju z Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana, Očesno kliniko UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter Zvezo slovenskih društev za boj proti raku in Onkološkim inštitutom Ljubljana.

Strokovnjaki so na dogodku opozorili, da mora »zaščita pred soncem postati del vsakodnevnih navad vseh generacij – otrok, mladih, odraslih in starejših«, saj bomo le z doslednim upoštevanjem zaščitnih ukrepov dolgoročno zmanjšali breme kožnega raka in drugih posledic pretirane izpostavljenosti soncu.

Zaščita pred soncem je več kot le nanos kreme

Veliko ljudi zaščito pred soncem enači zgolj z uporabo zaščitne kreme. Dermatologi opozarjajo, da gre le za enega od zaščitnih ukrepov. Enako pomembni so izogibanje neposrednemu soncu med 10. in 17. uro, iskanje sence, nošenje lahkih oblačil, pokrivala in kakovostnih sončnih očal.

Zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj SPF 30 si moramo nanesti že pred odhodom na prosto in nanos redno obnavljati, zlasti po kopanju ali močnem potenju. Pri občutljivi koži je smiselno izbirati dermatološko preizkušene izdelke z nežnimi sestavinami. Takšne ima denimo v ponudbi danska Abena. Njeni izdelki za zaščito pred soncem, namenjeni tako odraslim kot otrokom, zagotavljajo visoko stopnjo zaščite in so primerni tudi za občutljivo kožo.

FOTO: Delo UI

Otroštvo je ključno obdobje za zdravo kožo

Poškodbe zaradi UV-sevanja se kopičijo vse življenje, posebno pomembno vlogo pa imajo sončne opekline v otroštvu. Dr. Katja Jarm z Onkološkega inštituta Ljubljana poudarja, da lahko posameznik z zmanjšanjem izpostavljenosti sončnemu sevanju bistveno zmanjša tveganje za razvoj kožnega raka, saj je »velika večina kožnega raka preprečljiva, kar 90 odstotkov«. Zato je še posebej pomembno, da otroke že zgodaj navajamo na zaščitne ukrepe in jim z lastnim zgledom pokažemo, da je zaščita pred soncem del zdravega življenjskega sloga.

Dojenčki in majhni otroci naj bodo v času najmočnejšega sonca predvsem v senci, zaščiteni z lahkimi oblačili in pokrivalom. Za brezskrbne poletne dni ob vodi lahko starši posežejo tudi po praktičnih rešitvah, kot so recimo plavalne hlačke Bamboo Nature, ki so namenjene kopanju in omogočajo udobno igro v vodi, hkrati pa prispevajo k brezskrbnejšemu družinskemu oddihu.

FOTO: Delo UI

Aktivno poletje zahteva premišljeno ravnanje

Med tekom, pohodništvom, kolesarjenjem ali delom na vrtu se dolgo zadržujemo na soncu. Poleg UV-sevanja organizem obremenjuje tudi vročina, zaradi katere hitreje izgubljamo tekočino. Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica KIMDPŠ, opozarja, da lahko s sistematičnim načrtovanjem in doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov bistveno zmanjšamo tveganje za zdravje zaradi izpostavljenosti soncu. Ker je še vedno razširjena navada, da v vročini na soncu najraje delamo ali se gibamo z razkrito kožo, posebej poudarja, da so lahka zaščitna oblačila ena najučinkovitejših oblik zaščite.

Visoke temperature prinašajo tudi nevarnost dehidracije in pregretja organizma. Slabost, glavobol, omotica in vročinski krči so lahko prvi opozorilni znaki, v hujših primerih pa lahko nastopi tudi vročinska kap. Zato strokovnjaki svetujejo redno pitje tekočine in postopno prilagajanje organizma na vročino.

Tudi rekreacija naj bo varna

Pri športnih dejavnostih na prostem zaščito pred soncem pogosto zanemarimo, čeprav je izpostavljenost UV-sevanju lahko večurna. Zdravnik specialist MDPŠ Gregor Kavaš z UKC Ljubljana svetuje, naj telesno dejavnost načrtujemo v jutranjih ali poznopopoldanskih urah, izbiramo senčne poti ter poskrbimo za lahka oblačila, pokrivalo, sončna očala in redno obnavljanje zaščitne kreme. Le tako lahko šport na prostem ostane varen, učinkovit in zdravju prijazen.

Porjavelost ni znak zdravja

Še vedno vztraja tudi prepričanje, da je zagorela polt znak zdravja in dobre pripravljenosti na poletje. Dermatologa Bor Hrvatin Stančič in Laura Đorđević Betetto z UKC Ljubljana opozarjata, da to ne drži. Porjavela koža je namreč obrambni odziv organizma na poškodbe DNK, ki jih povzroča UV-sevanje. Prav tako poudarjata, da imajo sončne opekline v otroštvu in mladosti pomembno vlogo pri nastanku melanoma v poznejšem življenju.

FOTO: Shutterstock

Prav zato je cilj sodobnega odnosa do sonca odgovorno ravnanje in ne čim temnejša polt. K temu spadata tudi izogibanje solarijem in redno opazovanje kožnih znamenj.

Zaščita naj postane vsakodnevna navada

Za zdravo poletje niso potrebni veliki napori. Nekaj dodatnih minut za nanos zaščitne kreme, izbira primernega pokrivala, umik v senco in zadosten vnos tekočine lahko dolgoročno pomembno vplivajo na zdravje kože.

Če bomo sonce spoštovali in upoštevali priporočila stroke, bomo lahko brezskrbno uživali v vseh poletnih radostih – od družinskih počitnic in kopanja do športnih podvigov in dolgih sprehodov v naravi.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.