Sorodnih duš ni

Kar 75 odstotkov ljudi verjame, da sorodne duše obstajajo, je odkrila nedavna ameriška raziskava. Po splošnem prepričanju je sorodna duša tisti, ki je nekomu namenjen z usodo in s katerim se razume, dopolnjuje in mu vrača ljubezen v enaki meri. Temu mitu se je zoperstavil psiholog in profesor na univerzi St, Thomas, John Buri. Prepričan je, da je ta mit popolnoma zgrešen, vera vanj pa ima lahko nevarne posledice. S čim ga spodbija?

Tudi če bi obstajale, je le majhna možnost, da bi se srečale

»Svetovna populacija je dosegla sedem milijard ljudi. Četudi bi sorodne duše v resnici obstajale, bi bile možnosti, da srečate svojo, skoraj enake nič,« pravi profesor Buri.

Usodna ljubezen ni resnično življenje

»Če vam uspe najti nekoga, za katerega menite, da je vaša sorodna duša, se z njim poročite in imate velika pričakovanja o neverjetni sreči do konca življenja, boste na koncu zelo razočarani,« opozarja Buri. Vsak odnos prehaja skozi različne faze večje ali manjše sreče, prepiri in nesporazumi so sestavni del življenja, kompromisi pa so nujno potrebni, da bi se ljubezen obdržala. Prav mit o sorodnih dušah pa zagovarja tezo, da te ne potrebujejo kompromisov, da bi ljubezen trajala. Takšna zveza v vsej zgodovini še ni bila zabeležena, pravi Buri.

Tudi zakon iz ljubezni ni vedno večen

Čeprav se 99 odstotkov ljudi v zahodnem svetu strinja, da je zakon iz ljubezni tisti pravi in najboljši, visok delež ločitev dokazuje, da ni tako. Vsak tretji zakon, čeprav se je začel z neizmerno ljubeznijo, propade. Velikokrat tudi zato, ker partnerja menita, da si pač nista usojena in prehitro obupata. »Ljubezen je treba graditi in negovati, ne pa se zgolj prepustiti toku. Prav pri tem večina parov stori napako: miselnost, da je življenje s sorodno dušo izjemno lahko, jih prehitro navda z obupom. »Usode v ljubezni ni. Sta pa trdo delo in zdrav razum,« pravi Buri.