Spanec utrjuje spomin

S starostjo se posamezniki začnejo srečevati tudi z upadom kognitivnih oziroma miselnih sposobnosti. Pogosto se pojavi tudi demenca; dokazano je, da je z aktivnim življenjskim slogom mogoče upočasniti njen razvoj. Raziskovalci iz Splošne bolnišnice Massachusetts v Bostonu (ZDA) so pred časom ugotovili, da ima pomanjkanje vadbe pomembno vlogo pri napredovanju bolezni. Pri tistih, ki so na začetku študije naredili med 3001 in 5000 koraki na dan, se je kognitivni upad v povprečju zavlekel za tri leta v primerjavi z neaktivnimi udeleženci (manj kot 3000 korakov na dan). Pri ljudeh, ki so prehodili med 5001 in 7500 koraki na dan, se je kognitivni upad še bolj upočasnil – za celih sedem let!

Za ohranjanje mladih možganov je tako redna telesna aktivnost skorajda že nujna. Številne študije še kažejo, da so deli možganov, ki nadzorujejo razmišljanje in spomin, pri ljudeh, ki telovadijo, večji kot pri ljudeh, ki ne. Poleg tega imamo lahko zaradi vadbe, ki precej izboljša razpoloženje in spanec, boljši spomin. Tega lahko urimo tudi z učenjem novih jezikov, možgane pa hkrati lahko treniramo z reševanjem križank. Strokovnjaki poudarjajo, da z rednim izzivanjem svojega uma lahko okrepimo nevronske poti in podpremo dolgoročno zdravje možganov, to počnemo z učenjem novih jezikov ali ročnimi spretnostmi ter reševanjem križank, tudi s tako imenovanimi mešanimi miselnimi vadbami. To pomeni, da se s pomočjo iger, z ustvarjalnimi hobiji ali vajami za reševanje problemov izogibamo vsakodnevni rutini. Pomaga tudi obiskovanje koncertov, muzejev ali gledaliških predstav. Lahko pa se odpravimo tudi na potovanje: obisk novih krajev, ko se je treba ob tem prilagajati novim ljudem in običajem, silijo možgane v nenehno razmišljanje in prilagajanje.

Uravnotežena prehrana

Če želimo ohraniti mladostne možgane, je treba določen čas dneva nameniti tudi spancu, vsaj sedem ur naj bi spali. Kakovosten spanec je bistvenega pomena za kognitivne funkcije in utrjevanje spomina. Med spanjem možgani obdelujejo in shranjujejo informacije, izločajo toksine in popravljajo nevronske poti. Za zdravje možganov je zelo pomembno tudi, da se izogibamo stresu. Kronični stres namreč zvišuje raven kortizola, hormona, ki lahko poškoduje nevrone in zavira nevroplastičnost. Zato se je dobro čim prej spopasti s stresom, bodisi z udeleževanjem meditativnih tečajev, sprehodom v naravo bodisi z obiskom ustreznega strokovnjaka.

Ne pozabimo niti na prehrano. Ta naj bo zdrava in uravnotežena. Strokovnjaki kot najboljši za možgane svetujejo mediteransko dieto in dieto MIND, ki je mešanica mediteranske in diete DASH. Prva nam je zaradi bližine Italije oziroma tamkajšnjih kulinaričnih poslastic znana. Osredotoča se na ribe, pusto mesto, zelenjavo, polnozrnata žita in olivno olje. Menda je najbolj zdrava za srce, posledično pa tudi za možgane oziroma miselne procese. Dieta MIND se osredotoča na živila, ki spodbujajo delovanje možganov, kot so ribe in jagodičevje, medtem ko zavrača rdeče meso, ocvrto hrano, sladkarije in hitro hrano. Zdravniki tako prehrano priporočajo vsem, ki se bojujejo s povišanim krvnim tlakom. Kratica DASH pomeni dietni pristop za zaustavitev hipertenzije in vključuje hrano, bogato s kalijem, mineralom, ki blagodejno vpliva na srce. Če ji sledimo, zaužijemo manj soli. Za čim boljše učinke te prehrane je treba izbirati polnozrnati kruh, perutnino in ribe, veliko špinače, brokolija in korenja, mlečne izdelke z nizko vsebnostjo maščob ali brez maščob, oreške, semena in stročnice ter jabolka, breskve in jagodičevje.