

Če ste čez dan utrujeni ali celo zaspite, tudi v službi, morda premalo spite. FOTO: Deagreez/Getty Images

Pomanjkanje spanja slabo vpliva na telo in duha. FOTO: Andrii Lysenko/Getty Images

Poskrbimo za fizično aktivnost. FOTO: Fizkes/Getty Images



Pomanjkanje spanja je povezano z različnimi zdravstvenimi motnjami, vključno s hipertenzijo, debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, kardiovaskularnimi boleznimi in oslabljenim imunskim sistemom. Poleg tega negativno vpliva na presnovo, hormonsko regulacijo.
Spanje je ključnega pomena za optimalno delovanje kognitivnih funkcij, budnost, pozornost ter čustveno regulacijo. Priporočena količina spanja za povprečnega odraslega je od 7 do 7 ur in pol na noč. Zdrav spanec pomeni, da redno spimo dovolj ter neprekinjeno. Le tako namreč vsako noč večkrat prehajamo skozi več faz spanja ne-REM in REM (spanje s hitrim gibanjem oči). Le tako se bomo zbudili sveži, z bistro glavo in dobre volje, spočiti pa bomo tudi videti.

Pomembno je tudi, da je spanec časovno usklajen s cirkadianim ritmom. Tako kot spanje po delih ima tudi spanec ob neustreznih časih lahko posledice za zdravje in kognitivne funkcije. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki trpijo za motnjami spanja ali delajo ponoči, različne kognitivne težave, vključno s slabšim delovnim spominom in manjšo hitrostjo kognitivnega procesiranja, tudi manj natančni so.
Pomanjkanje spanja vpliva na psihološko dobro počutje in čustveno odzivanje. Ljudje, ki so prikrajšani za spanec, so bolj dovzetni za negativne čustvene reakcije in stres. Študije so pokazale, da pomanjkanje spanja vpliva na obdelavo čustvenih spominov, kar vodi do selektivnega pomnjenja negativnih dogodkov. Ko nismo naspani, smo torej bolj črnogledi, iztirijo nas stvari, ki nas sicer ne bi. Kadar opazite, da imate več konfliktov z družinskimi člani, partnerji ali sodelavci kot običajno, razmislite o tem, ali ni morda težava nekakovosten spanec. Vsi ljudje sicer niso enako občutljivi za pomanjkanje spanja.
Vzpostavite večerno rutino brez ekranov.
Znaki, da imate težave s spanjem, so različni. Morda zjutraj težko vstanete iz postelje, ste čez dan utrujeni ali celo zaspite, tudi v službi. Lahko imate težave s pozornostjo ali pomnjenjem informacij, čutite možgansko meglo ali se počutite odsotne. Znak premalo spanja sta lahko tudi tesnoba in depresija.

Da bi bolje spali, sledite spalni higieni. Eden najboljših načinov za zagotovitev zdravega spanja je dosledni urnik, to je, da gremo vsak dan spat in vstanemo ob točno določeni uri. Zjutraj bodite vsaj pol ure na dnevni svetlobi (ni pomembno, ali v stanovanju ali zunaj). Popoldanski počitek omejite na 20 minut. Čez dan si privoščite vsaj 20 minut telesne dejavnosti, po možnosti v naravi. Spalnica naj bo hladna, temna in tiha. Vzpostavite večerno rutino brez ekranov – denimo branje knjige. Nekaj ur pred spanjem ne pijte alkohola in pijač s kofeinom, izogibajte se nikotinu.
7 ur na noč je treba spati.