

Vedno je mogoče najti načine za kvaliteten skupni užitek. FOTO: Lwa7Getty Images

Seks se ne začne šele v spalnici. FOTO: Maskot/Getty Images

Zdravnik lahko predpiše hormonsko terapijo. FOTO: Anchiy/Getty Images



Libido je psihološka energija oziroma želja po spolni aktivnosti, ki izvira iz kombinacije notranjih občutkov, čustev in izkušenj v odnosu. Vključuje tudi motivacijo, čustveno povezanost in percepcijo intimnosti v zvezi. Ni stalna lastnost, temveč se spreminja skozi življenje in okoliščine. Strokovnjaki poudarjajo, da nizka spolna želja ni motnja, dokler ne povzroča stiske ali težav v partnerskem odnosu. Libido je rezultat bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Med najpogostejšimi psihološkimi vzroki za zmanjšano spolno željo so depresija, anksioznost, stres, negativna čustva do partnerja (napetost, zamere, občutek čustvene oddaljenosti), pomanjkanje komunikacije in nesprejemanje lastnih potreb.
Libido naravno niha. V obdobjih, ko se soočamo z večjimi življenjskimi izzivi, skrbmi ali obveznostmi, se lahko spolna želja zmanjša; na primer, ko imamo težave v službi, skrbimo za otroke, starejše družinske člane ali nas mučijo finančne skrbi. Lahko se zmanjša tudi zaradi premalo ali slabega spanca. Med spanjem se izločajo hormoni, ki vplivajo na spolno željo. Na primer, testosteron (ključni hormon za libido pri obeh spolih) se izloča predvsem med spanjem, zato lahko pomanjkanje spanja zmanjša raven tega hormona. Ko smo utrujeni, imamo manj energije za vsakodnevne aktivnosti, tudi za intimnost.

S staranjem je želje po seksu manj pri moških in ženskah. Testosteron pri moških začne upadati po 30. letu, kar vodi v zmanjšanje libida, zmanjšanje mišične mase in splošno zmanjšanje energije. Pri ženskah menopavza (zmanjšanje estrogena in progesterona) pogosto vodi v vaginalno suhost, kar lahko spolnost spremeni v boleč proces in zmanjša željo. Estrogen je povezan z vlažnostjo nožnice in občutljivostjo spolnih organov, zato njegovo pomanjkanje zmanjšuje spolno željo. Pri ženskah hormonske spremembe zaradi predmenstrualnega sindroma povzročijo nihanja v libidu. To pomeni, da so obdobja visoke spolne želje v času ovulacije, medtem ko se libido zmanjša v drugih fazah ciklusa.
Kronične bolezni, kot so diabetes, srčne bolezni, težave s ščitnico, visok krvni tlak ali jemanje določenih zdravil, so lahko kriva za manjšo željo po spolnosti.
Upad libida ni težava, če je partnerja ne dojemata tako.
Zdravnik lahko predpiše terapijo za povečanje libida. Pri moških s potrjeno nizko ravnjo testosterona lahko nadomestna testosteronska terapija pomaga izboljšati libido, energijo in splošno počutje. Pri ženskah v menopavzi lahko hormonska terapija (estrogen ali kombinacija estrogen–progestin) ublaži simptome, kot sta zmanjšan libido in vaginalna suhost. Če je nizek libido posledica stranskega učinka zdravil, lahko zdravnik prilagodi odmerek ali predpiše drugo terapijo. Individualna ali partnerska terapija lahko pomagata pri premagovanju anksioznosti, travm, komunikacijskih težav ali čustvene oddaljenosti, ki zmanjšujejo spolno željo.

In če opazimo, da naša želja po spolnosti usiha? Vzemimo si čas in iskreno spregovorimo o tem, kaj nas skrbi in kako bi si želeli izboljšati intimnost. Za manj stresa velja preveriti, ali lahko drug drugemu dodatno pomagamo pri družinskih obveznostih in bolj enakomerno razporedimo breme. Čustveno povezanost obujamo že s preprostimi gestami, kot so objem, poljub ali prijazen pogled. Pomaga skupno preživljanje prostega časa. Strokovnjaki svetujejo tudi preizkušanje različnih položajev, nove vrste intimnosti (ne nujno penetracija), različne vrste dotikov ali pogovor o fantazijah. Poudarjajo tudi, da pritiski, da mora biti vsak spolni odnos popoln, ustvarijo stres in zmanjšajo libido.
Ni nujno, da je vsak seks popoln.