Sprejeli prelomno deklaracijo o tej dolgo zamolčani bolezni

»Da je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo, v kateri je demenco opredelila kot vodilno nenalezljivo bolezen, je pomemben korak naprej na svetovni ravni,« pravi Štefanija L. Zlobec, predsednica Združenja Spominčica-Alzheimer Slovenija: »Odločevalci bodo sedaj lažje sprejemali odločitve, ki so povezane z demenco, in to je pomembno tudi za Slovenijo.« Miniti sta morali kar dve leti, da je Generalna skupščina Združenih narodov decembra sprejela deklaracijo o nenalezljivih boleznih in duševnem zdravju, kjer so demenco prvič uradno opredelili kot vodilno nenalezljivo bolezen. Sprejem politične deklaracije ni potekal brez zapletov, saj so glasovanje preložili zaradi posredovanja vlad Združenih držav Amerike in Argentine. Po proceduralnem posvetovanju je bila deklaracija en teden kasneje ponovno predložena v glasovanje in je bila sprejeta z veliko večino glasov: 175 držav je bilo za, dve sta bila proti – ZDA in Argentina –, Paragvaj pa se je vzdržal.

Za sprejem deklaracije na svetovni ravni sta si najbolj prizadevali Mednarodno združenje za alzheimerjevo bolezen (ADI) in Svetovna zdravstvena organizacija. Priznanje demence kot vodilne nenalezljive bolezni – v številnih državah je še vedno bolezen, ki je stigmatizirana – pomeni, da bo ta bolezen, ki naj bi do leta 2040 postala tretji najpogostejši vzrok smrti po svetu, v državah postala glavna prednostna naloga javnega zdravja. »Deklaracija odraža glasove milijonov družin, zagovornikov in organizacij v vseh regijah, ki pozivamo k ukrepanju,« pravi Štefanija L. Zlobec. V Mednarodnem združenju za alzheimerjevo bolezen menijo, da bo na tak način prišlo do oprijemljive spremembe politik v vseh državah članicah Združenih narodov. Paola Barbarino, izvršna direktorica Mednarodnega združenja za alzheimerjevo bolezen, pravi: »V naši organizaciji se veselimo nadaljnjega dela na tem področju, saj bomo to deklaracijo v sodelovanju z našo globalno mrežo združenj članic prevedli v oprijemljive spremembe politik v vseh državah članicah Združenih narodov.«

Štirinajst dejavnikov tveganja

Raziskave namreč kažejo, da bi bilo mogoče odložiti ali celo preprečiti do 45 odstotkov primerov demence, če bi preprečevali 14 dejavnikov tveganja. To so onesnažen zrak, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, nezdrava prehrana, debelost, kajenje, nedejavnost, alkohol, pomanjkljivo izobraževanje, socialna izolacija, duševne stiske, poškodbe glave, holesterol LDL v srednjih letih in izguba vida v poznih letih. Strokovnjaki opozarjajo, da je ključnega pomena, da vlade izpeljejo premišljene kampanje o demenci in tudi o preprečevanju dejavnikov tveganja. Poleg tega je ključno usposabljanje in izobraževanje zdravstvenih in negovalnih delavcev o demenci in njenem obvladovanju. Nujno je povezovanje in sodelovanje ljudi različnih profilov – od teh, ki ozaveščajo, do raziskovalcev in onih, ki zagotavljajo zdravstveno oskrbo – v okviru strategij zoper demenco, s katerimi bi po državah načrtno spremenili odnos do te dolgo zamolčane bolezni. Cilj je zagotoviti večjo skrb za ljudi z demenco in tudi pomoč svojcem.

To je pomemben korak naprej na svetovni ravni, pravi Štefanija L. Zlobec. FOTO: Blaž Samec

Leta 2019 je bilo po ocenah na svetu 57 milijonov ljudi z demenco, po napovedih pa naj bi to število do leta 2050 naraslo na 153 milijonov. V Sloveniji imamo okoli 43.000 ljudi z demenco, do leta 2050 pa strokovnjaki pričakujejo, da se bo to število podvojila na več kot 85.000. Demenca je eden največjih javnozdravstvenih in socialnih izzivov sodobnega časa, saj izredno hitro narašča število obolelih, kar pomeni tudi visoke stroške oskrbe zaradi dolgega trajanja bolezni, ki lahko traja od 10 do 15 let. Poleg tega za enega bolnega v povprečju skrbijo trije ljudje.