

Pomembna je socialna povezanost. FOTO: Getty Images

Poskrbimo za srce, da ne bo prepozno. FOTO: Getty Images

Redno uživanje alkohola, tudi v zmernih količinah, dolgoročno poškoduje srčno mišico in ožilje. FOTO: Getty Images



Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vsako leto aktivno prispeva k ozaveščanju javnosti, zgodnjemu prepoznavanju simptomov ter dostopu do pravočasne diagnoze in optimalnega zdravljenja srčnega popuščanja. Evropski dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju že od leta 2010 spodbujajo k večji skrbi za zdravje srca, letos potekajo med 27. aprilom in 3. majem pod geslom Ozaveščenost danes, zaščita jutri.
Srčno popuščanje je danes eden vodilnih vzrokov hospitalizacij v starajoči se populaciji in pomemben dejavnik poslabšanja kakovosti življenja. Ne nastane čez noč, najpogosteje se razvija počasi, skozi leta nezdravih navad in prezrtih dejavnikov tveganja, neredko desetletja pred prvo hospitalizacijo, opozarja prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. »Vse pogosteje se pojavlja že v srednjih letih, sprva brez očitnih simptomov. Z ustreznim življenjskim slogom lahko njegov pojav pomembno odložimo ali celo preprečimo. Prav zato je zgodnja preventiva ključna,« pojasnjuje. Telesna aktivnost in uravnotežena mediteranska prehrana in način življenja ostajata temelj srčno-žilnega zdravja, a nista dovolj, če zanemarimo druge pomembne dejavnike, kot so spanec – pomanjkanje spanja in motnje spanja povečujejo tveganje za visok krvni tlak, sladkorno bolezen, motnje srčnega ritma pospešujejo pojav srčnega popuščanja –, stres, čustvena izčrpanost, depresija in anksioznost. Tudi kajenje in redno uživanje alkohola, tudi v zmernih količinah, dolgoročno poškodujeta srčno mišico in ožilje. Dolgotrajno povišan krvni tlak ostaja vodilni vzrok za razvoj srčnega popuščanja. Pomembna je tudi socialna povezanost. Srce potrebuje stabilen ritem življenja in podporno okolje.

Asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec. družinske medicine, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Kamnica, dodaja, da je srčno popuščanje prisotno pri okoli dveh odstotkih odrasle populacije, kar je 1 od 50 pacientov, in pri več kot 10 odstotkih ljudi, starejših od 70 let, kar je 1 od 10 teh pacientov. Osnova delovanja družinske medicine so preventiva v smislu aktivnega iskanja ogrožene populacije, zgodnja diagnostika, zdravljenje in redno spremljanje, še pove.
Zgodnji simptomi pri ljudeh s srčnim popuščanjem še pred postavitvijo diagnoze so številni: pojavijo se vse večja bledica oziroma pepelnata barva kože, utrujenost, omotica, zaspanost, slabša sposobnost koncentracije, kognitivne motnje, glavobol, šumenje v ušesih, poslabševanje sluha, zadihanost, motnje prebave, nihanje krvnega tlaka, motnje srčnega ritma, hitrejša mišična utrujenost, motnje erekcije moškega, bolečine v prsih, nogah, sploh pri naporu.

»Ker gre za kronično in napredujočo bolezen, je zgodnje odkrivanje ključnega pomena za izboljšanje prognoze in kakovosti življenja bolnikov,« poudari doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med. Sodobne terapije v zgodnjih fazah srčnega popuščanja so usmerjene v upočasnitev napredovanja bolezni in zmanjšanje tveganja za hospitalizacije. Pomemben del terapije vključuje tudi nefarmakološke ukrepe, kot so prilagoditev življenjskega sloga, redna telesna aktivnost, omejevanje vnosa soli in tekočine ter nadzor telesne teže.