

Poskrbimo za prijazen prehod na zimski čas. FOTO: Romolotavani/Getty Images

V večernih urah se je najbolje sproščati s knjigo. FOTO: Fotyma/Getty Images

Mnogi se bodo v prihodnjih tednih spopadali z utrujenostjo. FOTO: Peopleimages/Getty Images



V noči na nedeljo bomo znova prešli na zimski čas: spali bomo torej uro dlje, a pričakovanja, da bomo zaradi tega bolj spočiti, kaj hitro izzvenijo. Pred nami so namreč občutno krajši dnevi, kar pomeni, da bomo deležni veliko manj dnevne svetlobe. Notranja biološka ura bo tako doživela neljube spremembe, naravni ritem spanja in budnosti bo za nekaj časa porušen. Spremembe so sicer izrazitejše spomladi, ob prehodu na poletni čas, a niti jesenskega premika ure ne velja jemati zlahka: marsikdo lahko pričakuje utrujenost, motnje spanja, slabšo koncentracijo in povečano razdražljivost.
Že najmanjše spremembe lahko vplivajo na naše razpoloženje in rutino, zgodnejšega sončnega zahoda pa se praviloma ne veseli nihče. Marsikdo bo že ob jutranjem svitu ali celo še v trdi temi odhajal v službo, mrak ga bo prehitel ob vračanju domov.

Priložnosti za popoldanske dejavnosti na prostem bo veliko manj, zato se marsikoga v tem času loteva malodušje. Premikanje urinih kazalcev, ki ga v Sloveniji izvajamo od leta 1983, lahko dolgoročno vodi do nespečnosti, pogoste utrujenosti in neučinkovitosti pri dnevnih opravilih ter pomanjkanja zbranosti, kar lahko vodi do poškodb, poudarjajo strokovnjaki. Časovne spremembe vplivajo tudi na hormonsko ravnovesje in ovirajo izločanje melatonina, ki nam podpira higieno spanja, ter serotonina oziroma hormona dobrega počutja, ki se sprošča ob izpostavljenosti svetlobi.
1983. smo začeli premikati kazalce.
Premikanje kazalcev torej posega v pomembne procese, ki sicer zagotavljajo skladnost med našim vsakodnevnim ritmom in naravo, tisti, ki se težje privajajo na spremembe, pa tvegajo celo posledice pri telesnem in duševnem zdravju. Neučinkovito spopadanje s spremembami vodi v sezonsko motnjo razpoloženja, kažejo nekatere študije, ki celo nakazujejo na možnost depresije. Neljube spremembe neugodno delujejo na krvni tlak in povečujejo stres, zaradi česar sta ogrožena srce in ožilje. Žal mnogi slabo počutje odganjajo s škodljivimi navadami, kot so kajenje, prenajedanje in uživanje alkohola, zaradi česar še bolj ogrožajo zdravje.

Premiku kazalcev se ne moremo izogniti, lahko pa vsaj ublažimo posledice neugodnih sprememb, nam polagajo na srce strokovnjaki. Urnik spanja prilagajamo že nekaj dni prej in tako telesu prizanesemo s šokom. Na dan premika ure preživimo čim več časa na prostem in izkoristimo dnevno svetlobo, da bomo ob mraku že prijetno utrujeni in pripravljeni na spanec. Izogibamo se napornim dejavnostim v poznih večernih urah, privoščimo si zdravo obliko sprostitve, denimo meditacijo, branje ali kopel.
Razpravam o morebitni opustitvi premikanja kazalcev še ni videti konca, a končna odločitev, ali se bomo sprijaznili s poletnim ali zimskim časom, je nedvomno še daleč. Gospodarstveniki navijajo za prvega, da bi kar se da izkoristili dolge popoldneve in ohranjali storilnost, zdravstvena stroka pa daje prednost drugemu, saj je jutranja naravna svetloba zelo dragocena za človekov cirkadiani ritem.
Spremembe neugodno vplivajo tudi na krvni tlak.