Ste vedeli, da možgani ne marajo večopravilnosti

Možgani niso narejeni za večopravilnost. Kadar sta dve opravili zahtevni in obe terjata zbranost, ju praviloma ne obdelujejo sočasno. Namesto tega pozornost zelo hitro preklapljajo z ene naloge na drugo. Vsak tak preskok pa zahteva čas, energijo in ponovno prilagajanje, posledice pa so vidne tudi na rezultatih.

Enega najjasnejših dokazov za to so leta 2025 objavili raziskovalci v znanstveni reviji Nature Communications. S posebno hitro funkcijsko magnetno resonanco, ki je dogajanje v možganih spremljala v razmikih po 199 milisekund, so opazovali 26 ljudi med opravljanjem dveh časovno prekrivajočih se nalog. Rezultati so pokazali, da lahko zgodnje zaznavanje vidnih in slušnih informacij poteka precej vzporedno. Možgani lahko torej hkrati zaznajo, kaj vidimo in kaj slišimo. Težava nastane v trenutku, ko morajo informacije ovrednotiti, izbrati ustrezen odgovor in se odločiti za dejanje. Takrat se nalogi začneta prerivati za iste miselne zmogljivosti. Čeprav se nam zdi, da vse počnemo hkrati, v resnici pozornost skače sem ter tja.

Hkrati lahko izvajamo eno zahtevnejšo in eno avtomatizirano opravilo. FOTO: Momo Productions/Getty Images

Preklapljanje med nalogami možgane izčrpava, zato za isto delo porabimo več časa, kot če bi se posvetili vsaki nalogi posebej. Stalna prekinitev in deljenje pozornosti otežujeta prenos informacij v dolgoročni spomin. Hitro menjavanje dejavnosti dviguje raven stresnega hormona kortizola. Dolgotrajna izpostavljenost večopravilnosti lahko celo negativno vpliva na možgansko strukturo. Ko smo večopravilni, postanemo počasnejši, naredimo več napak in si zapomnimo manj podrobnosti.

Zahtevna naloga in nadzor

Vendar pa je učinkovitost ob večopravilnosti odvisna tudi od stopnje zahtevnosti posameznega opravila. Raziskava, objavljena leta 2025 v reviji Journal of Neuroscience, je pokazala, da izurjena in avtomatizirana dejavnost potrebuje bistveno manj zavestnega nadzora kot nova ali zapletena naloga. Ko denimo izkušen voznik vozi po znani in nezahtevni poti, lahko brez večjih težav posluša glasbo. Vožnja namreč zaradi vaje vključuje številne avtomatizirane gibe in odločitve. Povsem drugače je, če bi moral med vožnjo reševati zapleten račun, pisati pomembno sporočilo ali sprejemati zahtevno odločitev. Tudi telefoniranje med vožnjo, pa čeprav prostoročno, odvrača pozornost od dogajanja na cesti.

Večopravilnost začasno zniža inteligenčni količnik. FOTO: Violetastoimenova/Getty Images

Večopravilnost še posebno prizadene naloge, pri katerih moramo informacije razumeti, povezovati in shraniti v spomin. Če med pomembnim sestankom nenehno pregledujemo telefon, bomo vsebino sestanka slabše razumeli in jo bomo tudi hitreje pozabili. Posebno škodljive so prekinitve sredi zahtevnega koraka. Če nas sporočilo na telefonu zmoti med izračunom, pisanjem pomembnega odstavka ali sprejemanjem odločitve, pozabimo, kaj smo že opravili in kaj bi moralo slediti.

Večopravilnost začasno zniža inteligentni količnik. Psiholog Glenn Wilson je v starejši raziskavi ugotavljal, da so ljudje ob elektronskih sporočilih in drugih motnjah na preizkusih dosegali rezultate, primerljive z začasnim padcem inteligenčnega količnika za približno deset točk.

Pri zahtevnih opravilih se je najbolje osredotočiti na eno jasno določeno nalogo. Določimo si časovni interval, v katerem se ji bomo popolnoma posvetili. Pri tem si lahko pomagamo s čuječnostjo. Z redno vadbo se učimo opaziti, kdaj pozornost odtava, in jo brez razburjenja vrniti k trenutni dejavnosti.