Številni si rok sploh ne umijejo: v teh primerih je obvezno

Umivajte si roke in rešujte življenja, ob letošnjem svetovnem dnevu umivanja rok pozivajo strokovnjaki in poudarjajo, da gre za enega najpreprostejših in najučinkovitejših ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

»Dokazano zmanjšuje pojavnost obolenj prebavil in okužb dihal. Ocenjuje se, da pravilna higiena rok prepreči približno tretjino primerov drisk in petino okužb dihal, kar je izredno velik učinek na zdravje skupnosti,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice mag. Darja Potočnik Benčič. Pri respiratornih virusih, kot sta gripa in SARS-CoV-2 (covid), ki ju velja v prihajajočih mesecih pričakovati veliko več, higiena rok sicer ni edini ukrep, a je nuja, ki poveča učinkovitost drugih zaščitnih ravnanj, na primer uporabe mask.

Higiena rok je izredno pomembna v sezoni respiratornih obolenj. FOTO: Tero Vesalainen/Getty Images

»V bolnišnicah in domovih za ostarele je higiena temelj varne obravnave bolnikov in oskrbovancev. Če so roke vidno umazane ali če obstaja nevarnost prenosa spor, denimo pri C. difficile, eni najpogostejših bolnišničnih okužb, je obvezno umivanje z milom in vodo ob alkoholnem razkužilu.«

Drgnemo vse površine

Zanimivo, večina ljudi meni, da si roke umiva pravilno in dovolj pogosto, toda podatki kažejo drugačno podobo: »Raziskave v javnih sanitarijah kažejo, da si številni rok sploh ne umijejo, drugi pa si jih umijejo prehitro in površno. Drgnjenje traja le nekaj sekund, mnogi spregledajo konice prstov in palce. Podobno velja v zdravstvu, kjer je skladnost brez sistematičnih programov pogosto nezadostna.« V vsakdanjem življenju si moramo umiti roke pred pripravo hrane, med pripravo in po njej, zlasti po stiku s surovim mesom, jajci ali morsko hrano, pred jedjo, po uporabi stranišča, po izpihovanju nosu, kihanju ali kašljanju, po stiku z živalmi, njihovo hrano ali iztrebki, po ravnanju s smetmi, delu na vrtu ali uporabi javnega prevoza, pred in po negi bolnika doma ter ob oskrbi ran.

Razkužilo ne uniči spor. FOTO: Peopleimages/Getty Images

»V zdravstvenih ustanovah velja t. i. pet trenutkov za higieno rok: pred dotikom bolnika, pred aseptičnimi posegi, po stiku s telesnimi tekočinami, po dotiku bolnika in dotiku njegove okolice,« pojasnjuje sogovornica in nadaljuje: »Roke najprej zmočimo pod tekočo vodo, nato nanesemo milo in ga temeljito razpenimo. Drgniti moramo vse površine: dlani, hrbtno stran rok, medprstne prostore, palce, konice prstov in zapestja. Postopek mora trajati vsaj 20 sekund. Sledita izpiranje pod tekočo vodo ter temeljito sušenje s čisto brisačo ali sušilnikom. Kadar roke niso vidno umazane ali nimamo dostopa do tekoče vode, lahko uporabimo tudi alkoholno razkužilo (vsaj 60-odstotno). Nanesti ga je treba dovolj, da so vse površine rok mokre, nato jih drgnemo, dokler se ne posušijo. Pomembno je vedeti, da razkužilo ne uniči spor, zato je pri C. difficile in ob vidni umazaniji nujno umivanje z milom in vodo.«

Brez mila in vode

Skrb vzbujajoči podatki kažejo, da kljub napredku še vedno približno 1,7 milijarde ljudi na svetu nima možnosti osnovnega umivanja rok z milom in vodo. Okoli 600 milijonov jih je brez kakršnih koli možnosti, torej brez umivalnika ali dostopa do mila. Največje vrzeli so v najmanj razvitih državah in na podeželju, poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, podobne težave pa so tudi v zdravstvenih ustanovah: »Po podatkih SZO in Unicefa približno desetina ustanov nima dostopa do ustrezne higiene rok na točkah, kjer se obravnavajo bolniki. To pomeni, da milijoni ljudi prejemajo zdravstveno oskrbo v okolju, kjer osnovni ukrepi preprečevanja okužb niso zagotovljeni.«

Ne pozabimo, ker manj okužb pomeni manj predpisanih antibiotikov, higiena rok torej pripomore tudi k zmanjševanju odpornosti proti protimikrobnim zdravilom.