Strah, ki nas spremlja na vsakem koraku

Tretji teden v marcu je tradicionalno namenjen možganom, vseslovenska akcija ozaveščanja tudi letos napoveduje bogat in pester program. V organizaciji Sinapse, Slovenskega društva za nevroznanost, ki teden možganov pri nas organizira že od leta 2004, so v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Murski Soboti in Tolminu na sporedu številna predavanja, delavnice, filmske projekcije in okrogle mize, ki bodo zanimive tematike približali različnim generacijam, tudi najmlajšim, in radovednemu občinstvu.

Organizatorji, med njimi so študentje medicine, psihologije, kognitivne znanosti, biopsihologije, ekonomije, farmacije, pedagogike in andragogike, biologije in drugih smeri, ter mladi na začetku poklicne poti, so v minulih letih zajeli različne tematike, kot so možgani in ljubezen, spanje in sanjanje, nevrotipičnost in nevrodiverziteta, bolečina, krize in odnosi, letos pa je v središču strah. Tokratno geslo tedna možganov je namreč (Neu)strašno, sogovorniki in vsebine različnih dogodkov pa bodo osvetlili pojem strahu od njegovih nevrobioloških osnov do vpliva na telo, duševno zdravje, družbo in sodobno digitalno okolje.

Poseben poudarek bo namenjen socialni anksioznosti. FOTO: Pornpak Khunatorn/Getty Images

Strah v žepu

Tema, ki v središče postavlja strahove sodobnega sveta, je bila izbrana, ker želijo govoriti o strahovih, ki se pojavljajo v družbi. Dandanes se ne bojimo več teme v gozdu ali krika plenilca, pojasnjujejo organizatorji, naši strahovi so tišji, razpršeni in stalno prisotni. So strah pred tem, da bomo videti nepomembni, zamenljivi ali nevidni. Strah, da nismo dovolj hitri za svet, ki se nikoli ne ustavi, in hkrati ne dovolj mirni, da bi v njem zares živeli. Podnebne spremembe, gospodarska negotovost, razpad zaupanja v institucije in besede ustvarjajo občutek, da tla pod nogami niso več trdna, so zapisali na Sinapsi in še, da strahove celo nosimo s seboj v žepih, kjer nas od novic loči le nekaj drsljajev po hladnem steklu naprave, ki nas vedno bolj nadzoruje. Paradoks sodobnega strahu je, da živimo varneje kot večina generacij pred nami, a se počutimo bolj ogrožene kot kdaj prej.

Od novic nas loči le nekaj drsljajev po hladnem steklu naprave, ki nas vedno bolj nadzoruje. FOTO: Andrii Iemelyanenko/Getty Images

Teden možganov je sicer mednarodna akcija, pri kateri sodelujejo različne organizacije po vsem svetu. Letos bodo sodelujoči v nizu pestrih vsebin, tudi umetniških del, predstavili, da je strah del nas in se ga ni treba sramovati. Je dokaz, da nam je mar. Strahu ne želimo izkoreniniti, temveč ga približati in s tem ustvariti pogum, da v nov svet vstopamo neustrašno, poudarjajo pri Sinapsi. Poseben poudarek bo namenjen socialni anksioznosti, vplivu medijev, kibernetski varnosti, umetni inteligenci ter doživljanju strahu pri otrocih in med generacijami. Program vsako leto zajema tudi likovni natečaj za osnovnošolce, osrednji del programa pa bo v sredo, ko zaznamujemo nacionalni dan možganov, s proslavo v čast temu izjemnemu in skrivnostnemu organu.