Strah pred neželenim prebujanjem odloži spanec

Z različnimi oblikami nespečnosti se spopada od 20 do 30 odstotkov odraslih. Razloge zanje je dobro prepoznati in popraviti, da si izboljšamo spalne navade. Sedem ur in četrt. Toliko naj bi povprečno spali Evropejci. A ne vznemirjajte se, če štrlite iz povprečja. Vsak zase namreč ve, koliko spanja potrebuje, da čil vstane v nov dan. Ne glede na statistiko tudi ni dokazov, da bi skromnejši spanec – velja za kratkotrajno in starostno nespečnost – pomenil zanesljiv stres, neizogibno izčrpanost, bolezen ali celo prezgodnjo smrt. 

Motnje nočnega počitka 

Sicer je po besedah nevrologinje in nevrofiziologinje doc. dr. Leje Dolenc Grošelj, dr. med., vodje ambulante in laboratorija za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC v Ljubljani, v mednarodni klasifikaciji zabeleženih 85 različnih motenj spanja. »Okoli 25 odstotkov vseh prometnih nesreč zakrivijo bolniki s čezmerno dnevno zaspanostjo. Šest odstotkov odraslih ima obstruktivno apnejo med spanjem. Če motnje dihanja med spanjem niso zdravljene, lahko vodijo v sladkorno bolezen, možgansko in srčno kap. Med spanjem so tudi pogostejši različne parasomnije pri otrocih, sindrom nemirnih nog pri odraslih in vedenjska motnja faze REM v starosti. Narkolepsija je redkejša bolezen. Zaradi nje trpi vsaj 2500 Slovenk in Slovencev.« Bolezni in motnje spanja se lahko dobro zdravijo, seveda pa morajo ljudje priti po pomoč. 

Nespečneži 

To, da se ponoči zbudimo, naj pravzaprav ne bi bilo nič nenaravnega. Če se ozremo v preteklost, nekdaj mnogi niso spali nepretrgano – menda so po polnoči vstali tudi zato, da so podkurili. V sodobnosti, ko je stanje v svetu in na vasi skrb vzbujajoče in vredno naše nenehne pozornosti, se je na mirno spanje kar težko pripraviti. Nič čudnega tudi ni, da je domala že skoraj vsak izkusil akutno nespečnost. Običajno je vezana na stresni dogodek. O njej govorimo, kadar ima človek občutek, da je težko zaspal. Lahko se mu zdi, da je njegov spanec prekratek ali da se pogosto prebuja. Zaradi neprespane noči se stopnjuje utrujenost, težave se kažejo še v slabšem spominu, razdražljivosti in zaspanosti. 

Kje so vzroki? 

Poleg tesnobe, razmišljanja o stresnih dnevnih dogodkih in strahu spanje otežujejo tudi poživila ali zdravila, posebno če je njihova kombinacija neustrezna ali so vzeta ob neprimernem času. Pogosto nočno prebujanje je lahko tudi posledica različnih bolezenskih stanj, kot so kronični bolečinski sindrom, posledica odvajanja vode zaradi bolezni prostate, čezmerno delovanje ščitnice, hormonske spremembe v menstrualnem ciklusu ali v obdobju menopavze. Moteno spanje je lahko znak psihičnih bolezni, kot sta anksioznost in depresija. 

Vzroki nespečnosti lahko izvirajo tudi iz okolja: postelja, ki ni namenjena spanju, ampak tudi branju in gledanju televizije, svetloba v spalnici (v temi se izloča hormon melatonin, ki pomaga vzdrževati dobro spanje), preobilni obroki pred odhodom v posteljo ...

VEČ V TISKANI IZDAJI PRILOGE ONA