Stres in depresija: tretjina slovenskih delavcev je izpostavljena tveganjem

V Sloveniji je breme slabega duševnega zdravja precejšnje, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidsko upokojitev in s tem prezgodnji umik s trga dela, bolniška odsotnost zaradi duševnih in vedenjskih motenj pa že nekaj let ostaja na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega.

Osrednja tema in vodilo aktivnosti ob svetovnem dnevu duševnega zdravja sta zato bila: »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu.«

Psihosocialna tveganja

Čezmerna obremenitev pri delu, prenizka stopnja avtonomije, slabi odnosi, slabo obveščanje o organizacijskih spremembah in nejasna vloga so med ključnimi psihosocialnimi tveganji na delovnih mestih.

Razvoj tehnologij in druge spremembe delovnih pogojev, denimo digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe, prinašajo tako nova dodatna tveganja kot izzive varnosti in zdravja pri delu. NIJZ navaja:

»Po podatkih Eurostata je leta 2020 malo manj kot polovica zaposlenih v EU (44,6 odstotka) v starostni skupini od 15 do 64 let poročalo, da so pri delu izpostavljeni škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje. Med slovenskimi zaposlenimi je bilo takšnih dobra tretjina oziroma 35,8 odstotka.

Kronični stres

Delo v neurejenih oziroma slabo obvladanih delovnih razmerah povečuje tveganje za razvoj zdravstvenih težav in lahko torej poslabša tako telesno kot duševno zdravje zaposlenih.

»Doživljanje čezmernega stresa na delovnem mestu vpliva na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, čezmerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne mot­nje, srčno-žilne bolezni, kost­no-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2.

FOTO: Fizkes/Gettyimages

Delo v slabih psihosocialnih razmerah se povezuje tudi z duševnimi motnjami, denimo depresivnimi in anksioznimi motnjami,« sporočajo z NIJZ.

Promocija zdravja

»Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza in odgovornost tako delodajalcev kot zaposlenih. Vendar imajo ključno vlogo pri zagotavljanju urejenih in zdravih psihosocialnih delovnih pogojev vodstveni in vodilni delavci.« Tako NIJZ.

»Na splošno se zavedanje o pomenu duševnega zdravja pri delu pri nas izboljšuje, vendar se delovne organizacije večinoma odločajo za t. i. individualne ukrepe, usmerjene v pomoč in svetovanje zaposlenim, bistveno manj pa za ukrepe, ki so usmerjeni v izboljševanje organizacijskih vidikov dela.

Neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu pomembno poslabšujejo duševno zdravje zaposlenih in pripomorejo k zdravstvenemu absentizmu. Za izboljšanje psihosocialnih pogojev dela je zato pomembno, da bi se več delovnih organizacij odločalo tudi za organizacijske ukrepe, namenjene varovanju in krepitvi duševnega zdravja pri delu,« je povedal Matej Vinko, dr. med., predstojnik Centra za duševno zdravje in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja – programa Mira na NIJZ.

V okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja – programa MIRA so na spletni strani www.zadusevnozdravje.si pripravili različne vsebine v podporo zaposlenim in delovnim organizacijam.