Stres načenja želodec

Želodec je del prebavnega trakta, ki se začne pri ustih in konča pri anusu. Skupaj z žolčnim sistemom, žolčnikom, jetri in trebušno slinavko je prebavni trakt del prebavnega sistema.

Hrana v želodec pripotuje skozi usta in požiralnik. Da pride do želodca, se mora v telesu sprostiti posebna obročasta mišica, imenovana srčni sfinkter. Hrana ostane v želodcu, tam se razgradi, nato pa odpotuje v tanko črevo. Tam se pomeša s prebavnimi sokovi iz črevesja, jeter in trebušne slinavke. Črevesne stene absorbirajo hranila in vodo iz hrane ter pošljejo odpadne snovi v debelo črevo. V debelem črevesju nastane blato, ki se nato shrani v rektumu, spodnjem delu debelega črevesja.

Želodec je v zgornjem delu trebuha na levi strani telesa. Njegova velikost se od človeka do človeka razlikuje. Ko je poln, se razširi, ko je prazen, pa zmanjša. Največji del je telo (korpus). Ta se, ko pride hrana v želodec, krči in na tak način meša hrano. Pod telesom je antrum, ki zadržuje hrano, dokler je želodec ne pošlje v tanko črevo. Spodnji del, pilorum, vključuje pilorični sfinkter, ki nadzira prehod vsebine želodca v tanko črevo.

Želodec je razdeljen na pet odsekov – vsak med njimi ima različno zgradbo in funkcijo, poleg že omenjenih ima še kardijo, ki je ločnica med požiralnikom in želodcem, in želodčni svod (fundus), ki leži višje od kardije in je običajno zapolnjen z zrakom. Celoten organ ima tri funkcije: začasno shranjuje hrano ter jo nato razgradi, hkrati pa proizvaja encime in druge specializirane celice za prebavo hrane.

Ima obliko črke J. FOTO: Janulla/Getty Images

Notranjost želodca prekriva sluznica, ki ga s sluzjo ščiti pred ostrimi prebavnimi sokovi. Želodčni sokovi vsebujejo klorovodikovo kislino, ki ubija bakterije, in encim pepsin, ki razgrajuje beljakovine v peptide. Klorovodikova kislina v želodcu ustvarja optimalne razmere za razgradnjo hranil, funkcijo encimov, absorpcijo makrohranil ter zaščito pred patogenimi mikroorganizmi. Ravno prav kislo okolje v preprečuje gnitje neprebavljene hrane.

Najpogostejša težava z želodcem so prebavne motnje ali dispepsija, ki pomenijo nelagodje, bolečino ali pekoč občutek v zgornjem delu trebuha. Med pogostimi boleznimi želodca so želodčne razjede, pri katerih erozija želodčne sluznice včasih povzroči bolečino in krvavitev, gastritis, gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), zgaga, gastropareza, poškodba živcev, ki vpliva na krčenje želodčnih mišic, peptično ulkusna bolezen in rak želodca.

Tudi razpoloženje vpliva na želodec. FOTO: Deagreez/Getty Images

Zdravega ohranimo z zmernim pitjem alkohola, pitjem dovolj vode, uživanjem vlaknin (od 25 do 35 g na dan), omejimo vnos predelane hrane in blažimo stres, tudi ta namreč vpliva na želodec, zvijanje v njem in preostale želodčne težave, zato poskrbimo za sproščanje.