Kdaj jemo večerjo, je morda celo bolj pomembno od tega, kaj zaužijemo. Daisy Duan, dr. med., docentka na oddelku za endokrinologijo, sladkorno bolezen in presnovo na Medicinski fakulteti Johns Hopkins, je v raziskavi dokazala, da ima enak obrok ob različnem času na naše zdravje različen učinek. V študiji je 20 mladih, zdravih odraslih jedlo iste obroke enkrat ob 18. uri in enkrat ob 22. uri. Izkazalo se je, da se je po poznejšem obroku raven sladkorja v krvi močno zvišala, predelava maščob pa se zmanjšala. To se ni zgodilo, če so jedli bolj zgodaj.
Telo hrano ob poznejši uri predela drugače.
Frank Scheer, dr. med., direktor programa medicinske kronobiologije v bolnišnici Brigham and Women's, je v raziskavi ugotovil, da ima pri tem vlogo melatonin – hormon, ki ga telo izloča ponoči, da se pripravi na spanje. Zvišanje ravni melatonina vpliva na sposobnost telesa, da uravnava raven sladkorja v krvi, kar lahko vodi do višjih in dolgotrajnejših skokov po jedi. Scheer in njegovi kolegi so z laboratorijskimi testi pokazali, da so ljudje bolj lačni in porabijo manj kalorij, če večerjajo pozno, in da pozno uživanje hrane sproži spremembe na ravni tkiva, ki spodbujajo kopičenje maščob.
Kdor redno večerja pozno, je bolj izpostavljen tveganju za težave s presnovnim zdravjem, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2 in debelostjo. FOTO: Cunaplus_m.faba/Getty Images
Tisti, ki redno večerja pozno, je bolj izpostavljen tveganju za težave s presnovnim zdravjem, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2 in debelostjo. Druge študije so pokazale, da lahko vnos kalorij zgodaj čez dan prispeva k izgubi teže in izboljšanju markerjev presnovnega zdravja. Za nameček ljudje, ki ne jedo po 18. uri, spijo več kot tisti, ki jedo pozneje. Študija iz leta 2024 je pokazala, da je pozno prehranjevanje celo povezano z višjim tveganjem za zgodnjo smrt.
Kdor ne je po 18. uri, spi več kot tisti, ki je pozneje.
Zvečer uživajmo lahko hrano, ki spodbuja spanje, denimo banane, purana, riž, mandlje, orehe. Foto: Olga Mazyarkina/Getty Images
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da ni pomembno le, kdaj jemo zvečer, ampak tudi, kdaj bomo jedli zjutraj. Med večerjo in zajtrkom mora namreč miniti najmanj 12 ur. Gre za nekakšen naraven prekinitveni post. Zanimivo je, da so v raziskavi dolgoživosti odkrili, da ljudje, ki dočakajo sto let, pogosto jedo na ta način. Njihove večerje so skromne, a redne. Znanstveniki so dokazali, da imajo izpuščanje obrokov, celodnevno čakanje na hrano in drugi nedosledni prehranjevalni vzorci lahko vrsto neželenih posledic, vključno s povišanim krvnim tlakom, pogostimi spremembami razpoloženja, nemirom in volčjo lakoto. Da z rednimi obroki preprečimo prenajedanje, opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Slovenske smernice zdravega prehranjevanja so štirje obroki na dan oziroma toliko obrokov, da imamo stalno ravno prav poln želodec.
