
Galerija

V Združenih državah Amerike so letos že zabeležili največ primerov ošpic od leta 2000, ko je bila bolezen uradno razglašena za izkoreninjeno. Takšna statistika vzbuja zaskrbljenost med zdravstvenimi strokovnjaki, saj sovpada s skrb vzbujajočim trendom: upadom precepljenosti otrok proti ključnim boleznim, kot so ošpice, mumps, rdečke, oslovski kašelj, otroška paraliza in norice.
Dr. Leana Wen, zdravnica urgentne medicine in profesorica na Univerzi George Washington, opozarja, da bi lahko padec stopnje cepljenja pripeljal do ponovnega izbruha bolezni, ki smo jih že odpisali.
Padec precepljenosti pomeni, da se lahko bolezni, kot so ošpice, rdečke ali otroška paraliza, ponovno razširijo. Primer iz Teksasa dokazuje, da to ni le teoretična nevarnost: letos so tam potrdili 753 primerov ošpic, 98 ljudi je bilo hospitaliziranih, dva otroka pa sta zaradi okužbe umrla. do izbruh je prišlo predvsem v skupnostih z nizko precepljenostjo.
Strokovnjakinja dr. Wen pravi: »Cepljenje ni le osebna odločitev, ampak tudi odgovornost do tistih, ki se ne morejo zaščititi sami.«
Po napovedih strokovnjakov bi 10-odstotni padec precepljenosti proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) v prihodnjih 25 letih lahko povzročil več kot 11 milijonov primerov ošpic. Če bi cepljenje padlo za polovico, bi to pomenilo kar 51 milijonov primerov ošpic, 10 milijonov okužb z rdečkami, 4,3 milijona primerov otroške paralize, skoraj 160.000 smrti, 51.000 primerov trajnih nevroloških okvar ter 5400 primerov ohromelosti zaradi poliovirusa.

Čeprav je cepljenje visoko učinkovito, ne nudi 100-odstotne zaščite, zato se lahko tudi cepljeni okužijo – zlasti, če je okužb v skupnosti več, pravi dr. Wen. Poleg tega se pri določenih boleznih – kot pri oslovskem kašlju – učinkovitost cepiva sčasoma zmanjša, zato so lahko bolj ranljivi tudi starejši odrasli, cepljeni v otroštvu.
Najbolj ranljiva skupina so tisti, ki cepljenja sploh ne smejo prejeti – med njimi so osebe z oslabljenim imunskim sistemom, denimo bolniki s hudimi kroničnimi boleznimi in nosečnice, ki ne smejo prejeti živih oslabelih cepiv (npr. proti rdečkam in noricam). Ti posamezniki so odvisni od t. i. čredne imunosti – zaščite, ki jo nudi visoka precepljenost v populaciji.
Dr. Wen izpostavlja tri skupine, ki bi jih padec precepljenosti najbolj ogrozil:
Ključno priporočilo Wenove je jasno: vsi naj se pri izbranem zdravniku prepričajo, ali so cepljeni skladno s priporočili. Starši naj to storijo za svoje otroke, odrasli pa zase. Če je potrebna obnovitvena doza, naj jo prejmejo. Pomembno je razumeti, da cepljenje ne ščiti le posameznika, temveč tudi skupnost.
»Zdravstvena varnost ni stvar individualizma, temveč solidarnosti,« poudarja dr. Wen. »Cepljenje ni le osebna odločitev, ampak tudi odgovornost do tistih, ki se ne morejo zaščititi sami.«