Šum sam po sebi še ni diagnoza. Gre za slišen zvok, ki nastane zaradi turbulentnega pretoka krvi skozi srce ali velike žile. Zdravnik ga zazna s stetoskopom, nadaljnji pregled in po potrebi preiskave pa pokažejo, ali je za njim kakšna sprememba na srcu. Zlasti pri otrocih in mladostnikih so pogosti tako imenovani nedolžni oziroma funkcionalni šumi. Srce je pri tem zdravo, zvok pa povzroči hitrejši pretok krvi. Pojavijo se lahko tudi prehodno, denimo ob vročini, slabokrvnosti, telesnem naporu ali v nosečnosti, ko srce prečrpava več krvi. Tak zvok ne zahteva zdravljenja in lahko izgine, ko mine okoliščina, ki je povečala pretok krvi.
Prirojena napaka ali bolezen, ki se razvije pozneje?
Če šum kaže na spremembo v srcu, je lahko posledica prirojene srčne napake ali bolezni, ki se razvije pozneje. Pri otrocih so med vzroki prirojene nepravilnosti v zgradbi srca, na primer odprtine med srčnimi votlinami. Nekatere se pokažejo kmalu po rojstvu, druge pa šele pozneje. Pri odraslih je nenormalni šum pogosto povezan z boleznijo srčnih zaklopk. Zaklopka se lahko zoži in ovira pretok krvi ali pa se ne zapira dovolj dobro, zato del krvi teče nazaj. Vzrok so lahko starostne spremembe, prirojena posebnost zaklopke ali druge bolezni.
Šum je lahko povsem neškodljiv, lahko pa opozarja na spremembo, ki jo je treba spremljati ali zdraviti.

Pri sumu na bolezen opravijo EKG in druge preiskave. FOTO: Korawig/Getty Images
Na srčno okvaro lahko opozarjajo zadihanost, manjša telesna zmogljivost, omotica ali omedlevica, bolečina v prsih, razbijanje srca in otekanje nog. Vendar težave niso nujne: nekatere bolezni, zlasti blažje bolezni zaklopk, lahko dolgo ne povzročajo znakov in jih zdravnik odkrije pri običajnem pregledu. Če šum vzbudi sum na bolezen, je pomemben ultrazvok srca oziroma ehokardiografija, s katerim ocenijo zgradbo srca, zaklopke, pretok krvi in delovanje srčne mišice. Glede na ugotovitve lahko opravijo še EKG in druge preiskave. Če šum nastane zaradi začasno povečanega pretoka krvi in ni povezan z boleznijo srca, zdravljenje ni potrebno. Pri bolezni je odvisno od vzroka in stopnje sprememb. Blage bolezni zaklopk brez simptomov pogosto samo spremljajo, pri težjih pa pridejo v poštev zdravila, poprava ali zamenjava zaklopke oziroma katetrski poseg.
Kdaj šum zahteva več pozornosti?
Če šum ni povezan z boleznijo srca, lahko človek normalno telovadi in opravlja vsakodnevne dejavnosti. Pri bolezni srca pa je primerna telesna dejavnost odvisna od vrste in resnosti spremembe, delovanja srca in morebitnih simptomov. Na prirojeno srčno napako sami ne moremo vplivati, lahko pa skrbimo za splošno zdravje srca in ožilja. Pomembni so gibanje, nekajenje, primerna telesna teža ter urejeni krvni tlak, holesterol in krvni sladkor.
Najpomembneje je ugotoviti, kaj ga povzroča, saj je od tega odvisno nadaljnje ukrepanje.
Pri nekaterih srčnih boleznih moramo biti pozorni tudi na infekcijski endokarditis, redko, vendar resno okužbo notranje obloge srca in srčnih zaklopk. Povzročijo jo bakterije, ki lahko po krvi pridejo do srca in se naselijo na poškodovanih ali umetnih zaklopkah. Pri ljudeh, pri katerih bi bila takšna okužba posebno nevarna, zdravniki pred nekaterimi zobozdravstvenimi posegi priporočijo antibiotik. Sam šum na srcu še ni razlog za takšno zaščito. Pomembni so dobra ustna higiena, redno umivanje zob in zobozdravstveni pregledi.

Pri otrocih in mladostnikih so pogosti tako imenovani nedolžni oziroma funkcionalni šumi. FOTO: Sasha_suzi/ Getty Images

Pojavi se lahko tudi v nosečnosti. FOTO: Rick Gomez/Getty Images