Sveži sadni zelenjavko

Toliko, kot se zadnje leto ali dve govori o sveže stisnjenih sokovih, se verjetno še nikoli ni. Trend bolj zdravega in svežim živilom naklonjenega prehranjevanja se je seveda tudi z njimi začel že pred leti, najprej v tujini, potem še pri nas. Na policah trgovin so se pojavili očiščevalni sadno-zelenjavni sokovi, dobili pa smo tudi prve takšne bifeje. Saj veste, tam, kjer vam za dokaj zasoljene cene stisnejo sveže napitke iz najrazličnejših zeli in sadja s poljubnimi dodatki in kjer se takemu pripravku navadno reče smoothi. In radosti tako imenovanih smoothijev so neslutene. Tako vsaj pravijo. Če malce posplošimo, je to v osnovi hladna pijača iz zmletega svežega sadja, ki naj ne bi vsebovala mleka ali sladoleda, saj bi potemtakem govorili o milkshaku, vendar dandanes najdete na trgu že pripravljene smoothije in ti vsebujejo prav mleko in sladoled. No, najpristnejši je narejen res samo iz sadja in zelenjave ter kvečjemu jogurta in velja za obrok v malem, saj vsebuje veliko zmletih sadežev. Kar velja tudi za čisto navadne sadno-zelenjavne napitke, ki nimajo tako prefinjenega imena in jim po domače lahko rečemo kar majhni zdravilni zvarki.

Sadje, zelenjava, začimbe in zeli

Seveda tudi tokrat, tako kot vedno, pride tisti del, ki pravi, da so sveži sokovi nadvse zdravi, še najbolj pa takrat, ko jih naredimo sami. Že spet vse sami! Hja, če res želite imeti nazor nad tem, kaj roma v mešalnik in kako svež je napitek, potem se temu skoraj ne boste mogli izogniti. Pri teh sokovih bistveno dodano vrednost prinaša prav to, da so sveži, da so vitamini in antioksidanti še aktivni in da si namesto kozarca zdravja ne privoščimo koktajla pesticidov. V marsikaterem proizvodnem obratu ali lokalu, kjer jih pripravljajo, namreč uporabljajo sadeže konvencionalne pridelave, kar zna biti vsaj pri stiskanju citrusov z lupinami vred precej zoprna reč, seveda pa je tudi pri vseh drugih sadežih in zeleh bolje, če so iz ekološke pridelave, od sosedovega kmeta ali z lastnega vrta in travnika.

Travnika? Ja, prav ste slišali! Narava v manj kultivirani obliki ponuja kup zeli, ki se jih da izvrstno porabiti. Od regrata, kislic, kopriv, čemaža, trobentic do raznih zelišč in celo plevela, ki so navadno precej očiščeni pesticidov, če veste, kje jih nabirati, povrhu so še povsem sveži in ne obremenjujejo naše denarnice! Napitki iz tovrstnih zeli po navadi dobijo malce bolj klorofilno barvo, vendar okus niti najmanj ni tako neprebavljiv, kot bi kdo utegnil sklepati po barvi. V mešalniku se vsi tisti bolj zelenjavni okusi kar nekako izgubijo in se celo zelo dobro ujamejo s sladkimi sadnimi okusi banane, jabolk, pomaranč, paradižnika, korenčka itd., povrhu pa prinesejo pravo eksplozijo vitaminov in mineralov. Ali obratno, če le manjšo količino zeli dodamo sladkemu sadnemu napitku, mu bo to le redko pokvarilo okus, je pa res, da je tudi pri drugi zelenjavi z vrta dobro vedeti, katera ima bolj blag in katera bolj močan okus in aromo. Enako velja za pekoče in močne začimbe, ki so dobrodošel dodatek k soku, če ga pijemo pogosto in si ga tako malce popestrimo.

Mešalnik ali stiskalnik?

Če se sprašujete, kako bi bilo sadno-zelenjavni zvarek najpametneje pripraviti s kar najmanj vloženega dela in z najmanj umazanije na kuhinjskem pultu, potem je verjetno mešalnik s posodo kar pravšnja izbira. Ker v njem konča praktično cel sadež, v napitku ohranimo vse vlaknine, te pa pripomorejo k boljši prebavi in izločanju škodljivih snovi iz organizma. V nasprotju s klasičnimi sokovniki, kjer s stiskanjem izločimo in zavržemo sadne oziroma zelenjavne tropine, je glavni adut napitkov iz mešalnika ravno gostljatost, ki jo pričara vlakninski delež.

Pri mešalniku je precej priročno, da je narejen kot klasični blender s preprosto snemljivo posodo, ki jo zlahka operemo pod tekočo vodo. Priročno je tudi, da posoda drži vsaj slab liter, še bolje kar dva, saj bo tako precej manj neljubih dogodkov, ko pristane napitek ob dodajanju sadja v mešalnik po vsem delovnem pultu. Precej bolje od plastičnih posod se obnesejo steklene, saj se tudi sčasoma in ob bolj zelenih in klorofilnih sestavinah ne navzamejo vonja in se precej lepše čistijo kot plastične.

S stiskalniki je nekoliko več dela pri končnem čiščenju. Dobro stisnjeni sadeži dajo enake vrednosti vitaminskih snovi v stisnjenem kot zmešanem soku, je pa velika razlika pri vlakninah. To ni nujno tako slabo. Če namreč sokove pijete redno večkrat na dan, potem z velikim vnosom vlaknin precej obremenjujete prebavni trakt, zato je občasna uporaba sokovnika priporočljiva.

Poleg tega na svetu obstajajo ljudje, ki pijejo izključno bistre sokove, saj se jim domnevne tropine lepijo na nebo v ustih. Med temi je predvsem veliko otrok, ki torej gostih napitkov ne marajo. Tudi v tem primeru sokovnik pride še kako prav.