Svileni vsadki 
namesto kovinskih?

Svila za celjenje kosti? Naj se to nekaterim zdi kot pravljica, a znanstveniki so pri zdravljenju kompliciranih zlomov, ki so doslej zahtevali kovinske implantate, dosegli velik napredek prav s ploščicami in vijaki iz vlaken iz kokonov sviloprejk. Kovinski vsadki, ki se trenutno uporabljajo za pritrjevanje in ravnanje polomljenih kosti, lahko včasih ovirajo celjenje, saj utegnejo rjaveti v pacientovem telesu, so občutljivi za toploto, pogosto jih je treba celo kirurško odstraniti. Vsadki iz sintetičnih polimerov, ki se absorbirajo v telo, pa včasih povzročijo vnetje okoliškega tkiva.

Biokompatibilni vijaki

V medicini svilo že dolgo uporabljajo za povoje in gaze, zdaj pa so znanstveniki s poskusi na živalih dokazali, da utegnejo vijaki, narejeni iz beljakovin iz svile, poškodovanim ljudem prihraniti marsikatero bolečino in nelagodje. Svilene vijake, če jim lahko tako rečemo, je lažje vsaditi v kost, poleg tega se tudi bolje prilegajo. Kar se tiče moči in vzdržljivosti, pa so vlakna, ki jih pridelujejo sviloprejke vrste Bombyx mori, pri enaki teži močna kot jeklo.

Svileni vijaki so tudi biokompatibilni, kar pomeni, da so beljakovine iz svile zelo podobne tistim v človeškem telesu. Absorbirajo se v kost, ki se celi, s čimer se pacient izogne dodatnim operacijam, poleg tega pa je možnost, da samo področje poškodbe oteče ali se vname, veliko manjša.

»Svileni vijaki so v kosti ostali do osem tednov, dokler jih telo ni absorbiralo, s čimer smo se izognili potrebi po kirurški odstranitvi. In ker se svile na rentgenskih posnetki ne vidi, vijaki ne zakrivajo pogleda na poškodovani del, kar se pogosto zgodi pri kovinskih implantatih,« so v strokovni reviji Nature Communications zapisali ameriški znanstveniki z univerze Tufts in harvardske medicinske fakultete.

Proizvodnja svile 
brez žužkov?

Medtem se drugi znanstveniki trudijo olajšati pridelavo same svile, pri čemer bi se radi izognili pogosto nezanesljivim žuželkam in pajkom. Če bi znali sami izdelati svilnata vlakna, bi lahko odpravili težave, kakršna je dejstvo, da pajki pogosto raje napadajo drug drugega in se žrejo med seboj, kakor da bi predli mreže, poroča ameriški časnik USA Today.

Nemški družbi AMSilk, ki jo je britanska svetovalno-računovodska družba Ernst & Young lani uvrstila med najprodornejša podjetja na svetu, je uspelo genetsko spremeniti nenevaren sev bakterije E. coli, tako da proizvaja beljakovinska vlakna, kakršna sicer izdelujejo pajki. AMSilk takšno svilo oziroma beljakovine iz nje trenutno prideluje za kozmetično industrijo, potekajo pa že raziskave za nekoliko drugačno uporabo: prsne vsadke. Svilena prevleka namreč varuje vsadke pred napadi imunskega sistema, ki lahko povzročijo vnetja, otekline in brazgotine.