Cink je mineral, ki ga najdemo v vseh telesnih tekočinah in tkivih. Izjemno pomemben je za delovanje imunskega sistema, za celjenje ran, pomaga tudi pri kognitivni, nevrološki in reproduktivni funkciji. Pomembno vlogo ima pri presnovnih procesih, pri rasti in razvoju telesa, posebej pri otrocih. Pripomore k ohranjanju zdravih kosti, vida, pri čemer zmanjšuje možnost za pojav starostne degeneracije rumene pege, las, nohtov in kože, med drugim ga uporabljamo pri zdravljenju aken.
Deluje protivnetno, s čimer izboljšuje splošno počutje in zmanjšuje oksidativni stres.
Zadnja leta pa ima po prepričanju mnogih pomembno vlogo pri okrevanju po prehladnih obolenjih. In kaj o tem menijo strokovnjaki? »Da, cink lahko pomaga pri pospeševanju zdravljenja prehlada, če ga jemljemo v zgodnjih fazah,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Zato je pogosto sestavni del izdelkov za dvig odpornosti. Cink deluje tako, da zavira razmnoževanje virusov, ki povzročajo prehlad, in krepi imunski sistem. Njegova pomembna lastnost je, da deluje protivnetno, s čimer izboljšuje splošno počutje in zmanjšuje oksidativni stres.«
Nosečnice, pozor!
Čeprav je cink na voljo brez recepta, se pred uživanjem vsekakor velja posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, svetuje sogovornica: »Pretirano uživanje cinka lahko vodi do neželenih učinkov, kot so slabost, glavoboli, prebavne težave ali celo znižanje ravni drugih pomembnih mineralov, kot je baker. Priporočen dnevni vnos cinka za odraslo osebo je od 7 do 11 mg, takšno količino denimo vnesemo, če zaužijemo jajce, 3 kose polnozrnatega kruha, svinjski zrezek in 25 g goveje bolonjske salame. Za otroke so priporočila veliko nižja, še posebej previdne pa morajo biti nosečnice in doječe ženske.«
Prvi znaki pomanjkanja so izguba teka, poslabšano delovanje imunskega sistema in težave s kožo.
V nekaterih okoliščinah se lahko potrebe po cinku povečajo, zlasti pri tistih, ki se izogibajo uživanju živil živalskega izvora, pri odvisnih od alkohola, saj etanol zavira absorpcijo minerala, pri osebah, ki imajo poslabšano absorpcijo hranil zaradi prebavnih bolezni. Nekoliko več ga potrebujejo tudi otroci, najstniki, nosečnice in starostniki. »Prvi znaki pomanjkanja so izguba teka, poslabšano delovanje imunskega sistema in težave s kožo. Znaki hudega pomanjkanja so zmanjšana zmožnost okušanja, driska, izpadanje las, počasnejša rast in razvoj pri otrocih, motnje v spolnem razvoju pri moških in reprodukciji ter nevrološke motnje. Hudo pomanjkanje se sicer zgodi zelo redko, a ker telo ne more nenehno skrbeti za stalno zalogo cinka, ga moramo redno vnašati. Največ ga dobimo s hrano živalskega izvora, najdemo pa ga tudi v oreščkih, stročnicah, kot so fižol, čičerika in soja, in temni čokoladi,« še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Pretirano uživanje cinka lahko vodi do neželenih učinkov, zato se velja pravočasno posvetovati, svetuje mag. Potočnik Benčičeva. FOTO: Darja Potočnik Benčič
Pri uživanju prehranskih dopolnil naj bodo previdne tudi doječe matere. FOTO: Iuliia Zavalishina/Getty Images
