

FOTO: Lily_rochha/Gettyimages

FOTO: Danny4stockphoto/Gettyimages

FOTO: Alicja Neumiler/Shutterstock

FOTO: Dcwcreations/Shutterstock

FOTO: Shutterstock





Stročji fižol spada v skupino stročnic. Obstaja več vrst stročjega fižola, ki se med seboj razlikujejo po obliki, dolžini in barvi. Gre za koncentriran vir številnih hranil, ki pozitivno vplivajo na zdravje.

Med njimi so ključni kalij (za zdravje srca), vitamini B1, B2 in niacin (za tvorjenje energije), beljakovine (za zdravje mišic) ter triptofan, aminokislina, ki je pomembna za kakovosten spanec.
Ker stročji fižol vsebuje le 44 kalorij (180 džulov) na 100 gramov, je idealno živilo za uravnavanje telesne teže.
Ob tem vsebuje močne antioksidante, kot sta lutein in zeaksantin. Poleg tega je bogat z vitaminom K (ključen za mineralizacijo kosti) ter vitaminoma A in C, ki zagotavljata protivnetno zaščito in skrbita za močno odpornost.
Tako kot druge stročnice se ponaša z visoko vsebnostjo beljakovin.
Stročji fižol je zelo dober vir prehranskih vlaknin, zlasti neprebavljive celuloze. Vlaknine igrajo pomembno vlogo pri dobrem delovanju prebave in skrajšujejo čas zadrževanja strupenih snovi v telesu, s čimer zmanjšujejo tveganje za številna obolenja.
Prehrana, bogata z vlakninami, je koristna tudi pri uravnavanju telesne teže.

Same po sebi namreč nimajo energijske vrednosti, vendar lahko zaradi sposobnosti absorpcije vode povečajo občutek sitosti. Poleg tega z njimi bogata hrana zahteva več žvečenja, kar pomeni, da pojemo manj hrane v krajšem času.
V Sloveniji je sezona stročjega fižola od junija do septembra, zamrznjen, ki po hranilni vrednosti ne zaostaja za svežim, je na voljo vse leto.
Stročji fižol vsebuje tudi veliko hranil, koristnih za srce. Je odličen vir beta-karoten in vitamina C, oba sta močna antioksidanta, ki zmanjšujeta količino prostih radikalov v telesu.
Antioksidanti preprečujejo oksidacijo holesterola, ta je prvi korak v procesu, ki lahko vodi do mašenja žil in s tem do srčnega ali možganskega infarkta.
Magnezij in kalij v stročjem fižolu uravnavata krvni tlak, folna kislina pa zmanjšuje raven homocisteina, aminokisline, ki lahko poškoduje krvne žile in poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.
Tudi vlaknine v stročjem fižolu dokazano pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi.

Stročji fižol je zelo dober vir železa, minerala, ki je posebej pomemben za ženske v rodni dobi. Železo je ključen del hemoglobina, ki po telesu prenaša kisik, in tudi pomemben sestavni del encimov, ki sodelujejo pri metabolizmu in proizvodnji energije.
Za ustrezno sintezo hemoglobina je nujno potreben baker, brez katerega telo ne more učinkovito izkoristiti železa. Na srečo stročji fižol vsebuje tudi tega, poleg tega pa še druge pomembne snovi, ki uničujejo proste radikale v celicah.
Za uživanje so primerni mladi stroki, ki še niso razvili zrn.
Svežega lahko hranimo v hladilniku do sedem dni. Za zamrzovanje mu odstranimo konce in ga tri minute blanširamo. Tako pripravljen in ohlajen fižol lahko zamrznemo in hranimo do dve leti. Obstojnost se mu podaljša tudi z vlaganjem.

Zaradi uravnotežene hranilne sestave je stročji fižol lahko glavna jed ali priloga v obliki solate. Največ hranljivih snovi ohrani, kadar je kuhan na pari, navaja miss zdrava.