Tako počitnice v Sredozemlju škodujejo zdravju

Več kot 87 odstotkov Sredozemskega morja, ki se razteza med Afriko, Evropo in Azijo ter je del Atlantskega oceana, je onesnaženih z mikroplastiko in drugimi viri onesnaženja, kot so strupene kovine ter industrijske kemikalije, piše v poročilu Svetovnega sklada za naravo (World Wildlife Fund WWF) iz julija 2024.

Globalno onesnaženje je povezano z 1,4 milijona prezgodnjih smrti na leto in težave povzroča 150 milijonom ljudem, ki živijo na obalah Sredozemlja, ter 270 milijonom turistov, ki te kraje obiščejo vsako leto.

To morje zaobjema 46.000 kilometrov obale, meji na 22 držav, ki imajo različne okoljske politike, normative in prakse. 0,25 milijona ton plastike iz Egipta konča v Sredozemskem morju, piše v poročilu. Iz Turčije vanj pride 0,11 milijona in iz Italije 0,04 milijona ton plastičnih odpadkov.

Medicinski strokovnjaki, ki so sodelovali pri interpretaciji dobljenih podatkov, so povedali, da ljudje mikroplastiko zaužijejo z uživanjem morskih organizmov ter z vodo. Iz pipe in plastenk.

»Veliko mikroplastike zaužijemo s konzumacijo treh glavnih vrst rib: brancina in dveh vrst skuš, in pogostim uživanjem školjk, denimo dagenj,« piše v poročilu.

»Če temu dodamo še izpostavljenost mikroplastiki iz zraka in druge hrane, ki ne izhaja iz vodnega okolja, lahko vsak dan zaužijemo več kot 100.000 delčkov mikroplastike.«

Vpliv na morsko življenje

V obalnem mestu Ostia v bližini Rima ima Pierluigi Capozzi restavracijo Mediterraneo in pripoveduje za CNN:

»Pred 50 leti ljudje niso vedeli tega, kar vemo o mikroplastiki danes. Pa še vedno vidim ljudi, kako brez težav mečejo prazne plastenke v morje in cigaretne ogorke po tleh.«

Vidi tudi pozitivne spremembe: »Še pred desetletjem je bilo obalno morje onesnaženo s kemikalijami, ki so jih v morje spuščale ladje. Zahvaljujoč boljši regulativi se je stanje izboljšalo,« je povedal.

Bogastvo, ki se ga ne zavedamo

Sredozemlje je eden največjih svetovnih rezervatov morske in obalne pestrosti, poroča Med Sea Alliance, leta 2020 ustanovljena nevladna zveza, ki združuje organizacije, ki se zavzemajo za zaščito Sredozemskega morja.

Njeni člani opozarjajo, da veliko onesnaženje vpliva na bogato floro in favno morja.

Čeprav pokriva le 0,7 odstotka vseh svetovnih oceanov, je na območju Sredozemlja 7,5 odstotka svetovne morske favne in 18 odstotkov svetovne morske flore.

Ribolov v Sredozemlju je 6,4 milijarde evrov vredna dejavnost, onesnaženje vode pa je že vplivalo na 180.000 ljudi, ki se z njim ukvarjajo, opozarja WWF.

Program Združenih narodov se zavzema, da bi se ribolov v naslednjih 50 letih zmanjšal za 34 odstotkov. Tako zaradi pretiranega ropanja morskega bogastva kot zaradi plastike v vodi.

Številke, ki nam ne morejo biti v ponos

»Približno 730 ton plastičnih odpadkov vsak dan konča v Sredozemskem morju,« pravijo v WWf-ju. »Plastični odpadki predstavljajo od 95 do 100 odstotkov morskih plavajočih odpadkov in 50 odstotkov odpadkov na morskem dnu.

Po tonaži bi plastika lahko prekosila težo rib.«

Raziskovalci Inštituta za ohranjanje morja v Grčiji so leta 2023 preučevali 25 morskih živali: osem delfinov, dve morski medvedki in 15 kornjač, tudi v njih so našli delčke mikroplastike.

»Konkretno je bilo skupno 10.639 mikroplastičnih vlaken odkritih v prebavnem traktu morskih sesalcev in kornjač.«

Raffaele Marfella, profesor naprednih znanosti na univerzi  Vanvitelli v Neaplju, pravi, da je onesnaženost s plastiko pereča globalna težava, ki izjemno škoduje okolju.

Za časopis New England Journal of Medicine je poudaril povezavo med mikroplastiko in nanoplastiko, znanima kot MNP, ter nekaterimi boleznimi srca in ožilja:

»Trenutna dognanja namigujejo, da lahko MNP v krvni obtok pride z zaužitjem in dihanjem in tam povzroča oksidativni stres ter z njim povezana vnetja.

Sčasoma kronična izpostavljenost MNP-ju lahko pospeši napredovanje arterioskleroze in poveča tveganja za srčne bolezni,« piše CNN.

In še ena slaba vest: onesnaženje z mikro- in nanoplastiko za vedno ostane prisotno v okolju.