

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Galitskaya/Gettyimages



Čeprav je topla spalnica prijetna, strokovnjaki opozarjajo, da pretopel in suh zrak v njej izzove številne neželene posledice. Ogrevanje močno zmanjšuje vlago v zraku, kar draži nos, grlo in pljuča. Osebe, ki spijo v takšnem okolju, se pogosteje zbujajo s kašljem, občutkom suhega grla ali z izcedkom iz nosu. Suh zrak še posebej bremeni dihalne poti pri alergikih in astmatiki, s čimer se poveča tveganje za nočne napade astme ali poslabšanje alergijskih simptomov.

Topel in suh zrak v spalnici povzroča še izsušitev kože in sluznic, kar vodi v dehidracijo, zategovanje kože in jutranjo utrujenost. Telo se ponoči vlaži preko sluznic in znojnic, suhi zrak ta proces ovira, kar lahko poslabša tudi težave, kot je dermatitis. Organizem se med spanjem naravno ohlaja, tako lahko vstopi v globoke faze spanja, ki so ključne za regeneracijo. Pretoplo okolje moti ta proces, kar povzroča pogosta zbujanja, krajše REM faze in slabšo kakovost spanja. Posledice so vidne naslednji dan v obliki slabše koncentracije, razdražljivosti in občutka utrujenosti. Segrete in zaprte sobe zadržujejo prah, pršice in druge alergene, ti dodatno obremenjujejo dihalne poti. Dolgotrajno spanje v takih pogojih lahko poveča tveganje za vnetje dihalnih poti, pa tudi glavobole ali draženje oči.

Strokovnjaki priporočajo ogrevanje pred spanjem, ponoči je dobro zmanjšati ali povsem izklopiti gretje. Optimalna temperatura spalnice znaša od 18 do 20 stopinj Celzija, zračna vlažnost naj se giblje med 40 in 60 odstotki. Redno zračenje, uporaba vlažilnikov zraka in zadostna hidracija telesa lahko znatno izboljšajo kakovost spanja in zmanjšajo omenjena zdravstvena tveganja. Čeprav je mamljivo spati v topli sobi, kratkotrajno ugodje ne nadomesti dolgoročnega vpliva na zdravje. Z ustreznim prilagajanjem temperature in vlažnosti zraka so zimske noči lahko prijetne, telo pa se bo bolje regeneriralo in bo pripravljeno dočakalo nov dan, piše portal 24sata.hr.