

FOTO: Gettyimages

FOTO: Fizkes/Gettyimages

FOTO: Gettyimages

FOTO: Gettyimages




Študija, objavljena v časopisu Cancer Research Communications, nakazuje, da je zakon med drugim povezan z nižjim tveganjem za raka, kar se ujema z vse več raziskavami, ki zakon povezujejo z boljšim zdravstvenim stanjem. Med moškimi, ki nikoli niso bili v zakonu, je pojavnost raka za 68 odstotkov višja kot pri tistih, ki so bili v zakonu (v to so vključeni tudi ločeni in vdovci). Pri ženskah, ki nikoli niso bile v zakonu, je ta številka še višja in znaša 83 odstotkov.

»Ko gre za obolevnost za rakom, lahko zakon ženskam nudi večjo zaščito,« pravi dr. Brad Wilcox, profesor na univerzi Virginia, ki preučuje zakon in njegove vplive na posameznike. Wilcox, ki ni sodeloval v novi raziskavi, njene rezultate komentira: »To je osupljivo.« Študije na splošno kažejo, da moški običajno več pridobijo od zakonske zveze v heteroseksualnih odnosih, vendar ta nakazuje drugače. Avtorji navajajo več možnih razlogov. Pri nekaterih vrstah raka, kot sta rak endometrija in jajčnikov, je trend lahko povezan z reproduktivnimi mehanizmi. »Ženske, ki nikoli niso rodile, imajo večje tveganje za te vrste raka. Pri starejših odraslih se je v tej opazovalni študiji povezava še povečala, kar nakazuje, da se učinek zakona kopiči skozi čas,« pravi dr. Paulo S. Pinheiro, glavni avtor raziskave in epidemiolog na univerzi v Miamiju.

Čeprav se koncept zakona stalno spreminja, strokovnjaki navajajo, da eno temeljno vprašanje ostaja: ali zakon ljudi dela bolj zdrave ali so bolj zdravi ljudje tisti, ki se sploh odločijo za zakon? Zakonska zveza običajno prinaša prednosti, kot so boljši dostop do zdravstvenega varstva in socialne podpore. Avtorji študije prav tako trdijo, da so poročene osebe manj nagnjene k tveganemu vedenju, kar potrjujejo podatki, ki kažejo, da je zakon močno povezan z nižjo pojavnostjo raka na pljučih in materničnem vratu. Ti raki so povezani z rizičnimi vedenji, kot so promiskuiteta, kajenje in uživanje alkohola.
»Poleg tega je, če ste samski in bolj izolirani, manj verjetno, da boste obiskovali preglede ali preventivne kontrole,« pravi Pinheiro. Vendar dr. Joan DelFattore, ki zadnjih deset let v akademskih časopisih in medijih piše o raku in zakonskem statusu, trdi, da koristi zakona pogosto odražajo sisteme, ki zakon favorizirajo, ne pa samega zakona. Na primer, številni zdravstveni zavarovalniški načrti krijejo partnerje, ne pa drugih oseb. DelFattorejeva pravi, da takšne politike prispevajo k zmotni predstavi, da zakon sam po sebi vodi k boljšim izidom.

»Ljudje domnevajo, da je biti v zakonu dobro in ne biti slabo,« pravi. »Potem podatke tolmačijo na načine, ki nimajo smisla glede na dejanske rezultate.« Ta pristranskost je pogosto vtkana v raziskave in medicinsko izobraževanje, kar vodi do poenostavljenih zaključkov.
Pinheiro pravi, da bo potrebnih več raziskav o načinih podpore ljudem, ki niso v zakonu. DelFattorejeva dodaja, da poudarek ne bi smel biti na spodbujanju zakona, temveč na odstranjevanju ovir, ki vodijo do neenakosti v oskrbi. Pinheiro meni, da bi morali zdravniki več časa nameniti svetovanju pacientom, ki doma nimajo podpore. »Osebe, ki se odločijo ostati same, bi morale graditi močne podporne mreže,« pravi. Te mreže so najbolj učinkovite, kadar ljudje prevzamejo odgovornost, se redno oglašajo in pomagajo pri spopadanju z zdravljenjem. DelFattorejeva dodaja, da so takšni odnosi lahko prav tako močni kot zakonska zveza. »Soseda vas lahko pelje pod tuš. Obstajajo različne vrste intimne skrbi, ki niso omejene le na partnerja. Podpora, čeprav ne izhaja iz zakona, je lahko enako učinkovita,« pravi.