

V ambulanti pacienta obravnava celoten tim. FOTO: Ridofranz/Getty Images

Na pregled se lahko prijavite prek osebnega zdravnika. FOTO: Lacheev/Getty Images

Obisk omogoča boljši nadzor nad morebitnimi poslabšanji. FOTO: Anastasiia Havrysh/Getty Images



Referenčne ambulante, danes imenovane ambulante družinske medicine z razširjenim timom, že več kot desetletje predstavljajo pomemben del slovenskega zdravstvenega sistema. Njihova glavna naloga je preprečevanje in spremljanje kroničnih bolezni, ki so med najpogostejšimi vzroki obolevnosti in umrljivosti v Sloveniji. »Leta 2011 se je začel izvajati projekt Referenčne ambulante (RADM), ki se je končal 31. decembra 2018. V tem obdobju se je izvajanje integriranega preprečevanja in obravnave kronično nenalezljivih bolezni preneslo na diplomirano medicinsko sestro v sodelovanju z izbranim zdravnikom,« pojasnjuje Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Pacienti gredo lahko v RADM na lastno pobudo, prek osebnega zdravnika ali diplomirane medicinske sestre.
Sprva so se osredotočali predvsem na bolezni srca in ožilja, nato pa so obravnavo razširili še na druge kronične nenalezljive bolezni, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma, depresija, sladkorna bolezen tipa 2, osteoporoza in benigna hiperplazija prostate. Kdo se lahko vključi v referenčno ambulanto? »Za preventivne preglede kardiovaskularnih obolenj se v referenčno ambulanto lahko prijavi vsak po dopolnjenem 30. letu starosti. Pacienti gredo lahko v RADM na lastno pobudo, prek osebnega zdravnika ali diplomirane medicinske sestre,« pojasnjuje sogovornica. Gre predvsem za preventivne preglede in spremljanje stanja, ne za urgentne obravnave. »Hitrih obravnav ni. Obravnave so po dogovoru,« dodaja.
Ena izmed prednosti referenčnih ambulant je dostopnost. »Čakalnih dob ni, za termin se dogovorijo,« poudarja Strgar Hladnikova. Storitev pacienti ne plačujejo posebej, saj so del obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so kronične nenalezljive bolezni – bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične pljučne bolezni in duševne motnje – med vodilnimi vzroki smrti v Sloveniji. Preventiva in zgodnje odkrivanje zato igrata ključno vlogo pri zmanjševanju zapletov.
Storitev pacienti ne plačujejo posebej, saj so del obveznega zdravstvenega zavarovanja.
In kakšna je razlika v primerjavi z običajno ambulanto? V referenčni ambulanti deluje razširjen tim. »V RADM je zdravnik specialist družinske medicine izobražen in ima potrjene licence za zdravljenje bolezni,« pojasnjuje sogovornica. Pomembno vlogo ima diplomirana medicinska sestra. »Kronične bolezni, ki niso v poslabšanju, spremlja diplomirana medicinska sestra. Če se kronična bolezen poslabša, zdravi zdravnik specialist družinske medicine.« Posebnost referenčnih ambulant je tudi dodatna diagnostika. »Diplomirane sestre so usposobljene za 24-urno merjenje krvnega tlaka in spirometrijo, ki sta dodatni preiskavi.« Dostopnost je po besedah sogovornice odvisna predvsem od kadra. »Če imamo celoten tim – zdravnika specialista družinske medicine, medicinsko sestro in diplomirano medicinsko sestro – je dostopnost redna in ustrezna.«

