Te bolezni so vse pogostejši zdravstveni izziv sodobnega sveta

Med najpogostejšimi so sladkorna bolezen tipa 2, debelost, skupek presnovnih motenj ali presnovni sindrom, motnje lipidnega profila (visoka raven lipoproteinov nizke gostote – LDL ali slabega holesterola, trigliceridov ali obojega oziroma nizka raven lipoproteinov visoke gostote – HDL ali dobrega holesterola), bolezni ščitnice, kot sta hipotiroidizem in hipertiroidizem, ter protin. Pomembna skupina so tudi prirojene presnovne mot­nje, ki se običajno odkrijejo že v zgodnjem otroštvu, denimo sladkorna bolezen tipa 1.

Vzroki za nastanek

Pri prirojenih oblikah gre lahko za genske mutacije, zaradi katerih določeni encimi ne delujejo pravilno ali jih telo sploh ne proizvaja, vendar vzroki za vse še niso znani. Pri pridobljenih oblikah je glavni dejavnik nezdrav življenjski slog.

Tudi hormonske motnje, kot so nepravilnosti v delovanju ščitnice, nadledvične žleze ali trebušne slinavke, pomembno vplivajo na presnovo. Nekatera zdravila in toksini lahko poškodujejo presnovne organe, kot so jetra in trebušna slinavka, in tako povzročijo motnje. Tudi staranje samo po sebi prispeva k počasnejši presnovi, kar dodatno poveča tveganje.

 FOTO: Stefanamer/Gettyimages

Kdo je najbolj ogrožen?

Prizadenejo lahko vsakogar, vendar obstajajo določene skupine, ki so zanje dovzetnejše.

Med njimi so osebe s čezmerno telesno težo, starejši odrasli, tisti z družinsko anamnezo presnovnih bolezni ter posamezniki, ki imajo nezdrav življenjski slog. Tudi ljudje, ki so dolgotrajno izpostavljeni stresu, premalo spijo ali jemljejo določena zdravila, so bolj ogroženi.

Novorojenčki, pri katerih se ugotovijo prirojene presnovne motnje, potrebujejo takojšnje zdravljenje, sicer so lahko posledice nepopravljive.

Vse pogostejša težava

Zlasti pridobljene presnovne bolezni so postale zdravstveni izziv sodobnega sveta, kar je posledica kombinacije nezdravega življenjskega sloga, staranja prebivalstva in urbanizacije. Slovenija ni izjema.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bila sladkorna bolezen leta 2023 diagnosticirana pri 149.160 osebah, kar je 3920 obolelih več kot leta 2022 in 7318 več kot leta 2021.

NIJZ navaja, da je v Sloveniji približno 60 odstotkov odraslih čezmerno prehranjenih, 25 odstotkov je debelih. Kar zadeva otroško debelost, podatki iz šolskega leta 2021/22 kažejo, da je bilo med fanti 18,2 odstotka čezmerno prehranjenih, 6,2 odstotka debelih in 1,8 odstotka z morbidno debelostjo.

FOTO: Cunaplus_m.faba/Gettyimages

Pri dekletih so bili ti deleži malo manjši: 16,7 odstotka čezmerno prehranjenih, 4,7 odstotka debelih in 1,4 odstotka z morbidno debelostjo. Strokovnjaki opozarjajo, da je otroška debelost eden ključnih javnozdravstvenih izzivov za prihodnja desetlet­ja, še posebno zaradi vpliva obdobja epidemije covida-19 na rast in razvoj otrok ter mladostnikov.

Presnovni sindrom je prisoten pri približno 30 odstotkih odraslih Slovencev. Njegova pogostost narašča s starostjo in je bolj izrazit pri moških kot ženskah.

Z njim se poveča tveganje za srčno in možgansko kap, sladkorno bolezen in druge bolezni. Po raziskavah ima več kot 50 odstotkov odraslih pri nas povišan skupni holesterol, kar je eden glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Zdravila za uravnavanje krvnih maščob se vse pogosteje predpisujejo tudi mlajšim odraslim.

Zdravljenje in preprečevanje

Zdravljenje presnovnih bolezni je odvisno od vrste in vzrokov. Pri dednih gre pogosto za trajno dieto in nadzor ravni določenih snovi v krvi. Večino pridobljenih presnovnih bolezni je s pravočasnimi in trajnimi ukrepi mogoče preprečiti ali vsaj omiliti. Najpomembnejši je zdrav življenjski slog.

Uravnotežena prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem, polnovrednimi žiti, zdravimi maščobami in beljakovinami, omejevanje sladkorja, soli in predelane hrane ter izogibanje kajenju in pretiravanju z alkoholom bistveno zmanjšajo tveganje. Redna telesna dejavnost, kot so hoja, plavanje ali kolesarjenje, izboljšuje presnovo, uravnava telesno težo in zmanjšuje stres.

Pomembno je tudi dovolj spanja ter redno spremljanje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja, zlasti pri ljudeh z večjim tveganjem. Pri novorojenčkih je zgodnje odkrivanje s presejalnimi testi ključno za pravočasno zdravljenje prirojenih bolezni. Preventiva ni le naloga posameznika, temveč tudi širše družbe, ki mora ustvarjati okolje, v katerem so zdrave izbire lahko dostopne.

FOTO: Jacob Wackerhausen/Gettyimages

Preventivni programi

Slovenija ima več javnozdrav­stvenih programov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje presnovnih bolezni. Med njimi so:

• Skupaj za zdravje: vsem odraslim prebivalcem Slovenije dostopen celovit program preventive kroničnih bolezni;
• ZDAJ: program preventivnega zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov;
• programi za zdravo prehrano in gibanje v šolah in vrtcih;
• referenčne ambulante v zdravstvenih domovih, kjer izvajajo preventivne meritve (sladkor, tlak, maščobe, indeks telesne mase).

Kljub temu po izkušnjah izvajalcev ostajajo izzivi pri motivaciji prebivalstva, zmanjšanju neenakosti ter boljši dostopnosti zdrave hrane in gibanja v vseh okoljih, urbanih in podeželskih.