
Galerija

Gre za eno najpogostejših zdravstvenih težav, hkrati pa eno tistih, o katerih ljudje najtežje spregovorijo. Prav zato številni z obiskom zdravnika odlašajo, čeprav lahko zgodnje ukrepanje težave pogosto hitro omili.
Hemoroidi sami po sebi niso bolezen. Pravzaprav jih imamo vsi. Gre za normalne žilne blazinice v spodnjem delu danke, ki pomagajo pri zadrževanju blata. Težava nastane šele, ko se zaradi povečanega pritiska povečajo, otečejo ali se pomaknejo navzdol. Takrat se lahko pojavijo srbenje, bolečina, krvavitev ali občutek, da nekaj izstopa iz zadnjika.
Pojavijo se lahko v vseh življenjskih obdobjih, vendar se tveganje s starostjo povečuje, saj podporna tkiva sčasoma oslabijo. K njihovemu nastanku pripomorejo predvsem dolgotrajno sedenje, premalo gibanja, prehrana z malo vlaknin, kronično zaprtje, čezmerna telesna teža in nosečnost. Zdravniki pa opažajo, da zaradi sedečega načina življenja težave vse bolj pestijo tudi mlajše odrasle.
Hemoroidi so veliko pogostejši, kot si večina ljudi predstavlja. Domneva se, da nastanejo pri približno vsakem četrtem odraslem, tveganje pa se s starostjo povečuje. Med skupinami, ki so bolj nagnjene k njim, so tudi nosečnice – s hemoroidi med nosečnostjo ali kmalu po porodu se sreča približno tretjina žensk. Rastoča maternica poveča pritisk na vene v predelu medenice, hormonske spremembe pa upočasnijo delovanje črevesja, zato je zaprtje pogostejše, s tem pa tudi možnost za nastanek hemoroidov.
Lani objavljena raziskava raziskovalcev iz bostonskega medicinskega centra Beth Israel Deaconess je pokazala zanimivo povezavo med uporabo mobilnega telefona na stranišču in pogostejšim pojavljanjem hemoroidov. Ugotovili so, da je bilo pri ljudeh, ki med odvajanjem brskajo po mobilnem telefonu, tveganje za hemoroide približno 46 odstotkov večje kot pri tistih, ki tega ne počnejo. Razlog po mnenju raziskovalcev ni telefon sam, ampak čas. Več kot tretjina uporabnikov je na stranišču sedela več kot pet minut, med tistimi brez telefona pa le približno sedem odstotkov. Če smo nekoč na stranišče odnesli časopis, danes odnesemo telefon in tam pogosto ostanemo precej dlje, kot bi bilo treba.
Ob tem pa je pomembno opozoriti še na eno zmoto. Kri na toaletnem papirju še ne pomeni nujno hemoroidov. Povzročijo jo lahko tudi analne razpoke ali druge, pogosto manj resne težave. Ker pa je krvavitev iz danke lahko tudi znak črevesnih polipov, vnetnih črevesnih bolezni ali raka debelega črevesa, je ob ponavljajočih se krvavitvah ali drugih opozorilnih znakih potreben pregled pri zdravniku. Simptomov ni smiselno zdraviti zgolj z mazili, ne da bi poznali njihov pravi vzrok.
Pri preprečevanju in zdravljenju imajo pomembno vlogo tudi vsakodnevne navade. Strokovne smernice priporočajo prehrano z veliko vlakninami, saj mehkejše blato pomeni manj napenjanja med odvajanjem. Med živili, bogatimi z vlakninami, so polnozrnata žita, ovseni kosmiči, stročnice, jabolka, hruške, jagodičevje, brokoli, korenje in druga zelenjava. Enako pomemben je zadosten vnos tekočine, saj vlaknine brez dovolj vode ne morejo učinkovito opravljati svoje naloge. Redno gibanje, izogibanje dolgotrajnemu sedenju in odhod na stranišče takoj, ko začutimo potrebo po odvajanju, lahko tveganje za nastanek težav še dodatno zmanjšajo.
Hemoroidi niso nekaj, kar bi morali preprosto prenašati. Večinoma jih je mogoče uspešno obvladovati že z nekaj spremembami vsakodnevnih navad. Če pa se težave ponavljajo ali krvavitev ne mine, je čas, da odgovorov ne iščemo več doma, ampak v ambulanti.