Telo je ustvarjeno za gibanje, vsaka dejavnost je boljša od sedenja

Ure nepretrganega sedenja so izjemno škodljive za zdravje, povzročajo poškodbe organov in s tem bolezni, slabšajo počutje ter povzročajo upad energije. Sedenje, ki ga velevajo šolske ali delovne obveznosti, bi morali kar največkrat prekiniti s kratkotrajnimi vajami ali sprehodom, skratka: prav vse je boljše od sedenja, opozarjajo strokovnjaki!

»Sedenje je eden od samostojnih dejavnikov tveganja za zdravje, saj povečuje verjetnost pojava srčnih obolenj, raka, sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, spec. javnega zdravja, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Človekovo telo je ustvarjeno za gibanje, katerega učinki se poznajo na celem telesu. Zadostna in primerna telesna dejavnost izboljša kondicijo za boljšo pripravljenost in zmogljivost mišic, srca in pljuč, ugodno vpliva na krvni tlak ter presnovo maščob in sladkorjev ter izboljša stanje kosti in sklepov. Prispeva k dobremu spanju, duševnemu zdravju ter kognitivnim sposobnostim in zmanjšuje težave, povezane s stresom, depresijo, anksioznostjo, ter druge težave. Primerna telesna dejavnost v nosečnosti in po porodu prinaša koristi za zdravje mame in ploda ter zmanjšuje možnosti za zaplete. Zadostna telesna dejavnost otrok in mladostnikov ugodno vpliva na njihovo učno in akademsko uspešnost. Pri starejših odraslih ohranjanje telesne kondicije, koordinacije ter mišične moči preprečuje oziroma zmanjšuje možnost padcev in poškodb.«

Več je boljše

Dolgo je veljalo, da naj bi bili odrasli za ohranitev zdravja telesno dejavni vsak dan najmanj pol ure večino dni v tednu, za krepitev zdravja pa vsaj eno uro. Priporočila iz leta 2020 poudarjajo, da je več gibanja preprosto boljša izbira: kar se da omejimo sedenje in ga nadomestimo s katero koli telesno vadbo. Vsaka dejavnost je boljša od sedenja, kar je ključno v vseh življenjskih obdobjih.

Številne študije so pokazale, da dolgotrajno sedenje povečuje tveganje za raka na debelem črevesu, dojkah, endometriju in pljučih. Ljudje, ki sedijo šest ali več ur na dan, so dovzetnejši za srčno-žilna obolenja, njihova življenjska doba je krajša kot pri tistih, ki sedijo manj. Sedenje povečuje tveganje za debelost in razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Pri sedenju trebušne mišice slabijo, površinske hrbtne mišice so napete glava pa se nagiba naprej, kar lahko dolgoročno povzroči degeneracijo hrbtenice in bolečine v vratu, ramenih in rokah. Zmanjša se moč v mišicah nog, pojavijo se težave z ravnotežjem in gibljivostjo kolkov, poveča se tveganje za zlome.

Sedenje povečuje tveganje za debelost in razvoj sladkorne bolezni tipa 2. FOTO: Deepak Verma/Getty Images

Slabša se krvni pretok. FOTO: Rabizo/Getty Images

Bodite aktivni, in to vsak dan. FOTO: Goads Agency/Getty Images

S sedenjem izgubljamo kostno gostoto in tako povečujemo tveganje za osteoporozo, slabša se tudi krvni pretok, kar lahko povzroči otekanje nog in gležnjev ter krčne žile, krvne strdke in celo globoko vensko trombozo.