Telovadba krepi spomin

Danes že dobro vemo, kako pomembno je gibanje: ne le za telesno zdravje in počutje, vpliva tudi na možgane. Natančneje: na spomin. Spodbuja nastanek novih možganskih celic in povezav med njimi ter preprečuje njihov propad. V raziskavi, objavljeni v publikaciji Journal of Epidemiology and Community Health, so angleški znanstveniki spremljali 4500 odraslih teden dni, in to ves dan, ter analizirali, koliko telesna aktivnost vpliva na kratkoročni spomin, reševanje problemov in možnost procesiranja podatkov.

Nekaj časa namenite tudi visoko intenzivnemu intervalnemu treningu. FOTO: Antonio_diaz, Getty Images

Raziskava je razkrila, da bo zmerno telesna pa tudi intenzivna dejavnost pomenila boljše rezultate na testih kognitivnih sposobnosti, tudi če jo izvajamo deset minut na dan: vadeči imajo boljši delovni spomin, velik vpliv so raziskovalci opazili tudi pri načrtovanju in organiziranju. Po drugi strani so posamezniki, ki so večino časa presedeli in se le malo gibali, imeli slabše rezultate. Raziskovalci sicer dodajajo, da so proučevali že opravljene študije in torej niso poznali vseh podatkov sodelujočih o njihovem zdravju in tudi kognitivnih sposobnostih. Pa vendarle bi lahko na podlagi podatkov sklenili, da imajo tisti, ki se več gibljejo, boljše kognitivne sposobnosti, sporočajo raziskovalci. In še, da že majhne spremembe v vsakdanjem življenju, povezane z zdravim načinom življenja, vplivajo na spomin.

Preobremenjenost uničuje spomin. FOTO: Khosrork, Getty Images

Obstaja morda naj vadba za spomin? Raziskovalci s Centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni svetujejo, da v vsakodnevno telesno aktivnost vključimo ples, počepe in lahen tek na mestu (kar lahko delamo tudi med gledanjem najljubše televizijske serije), hojo, ki naj je bo vsak dan čim več, priporočajo sprehod v naravi, vselej se namesto z dvigalom odpravimo po stopnicah ... To seveda ni edino gibanje, s katerim krepimo možgane, nedavne raziskave kažejo, da za zdravje tega pomembnega in najzapletenejši organa skrbimo z intenzivnim gibanjem, ki naj vključuje trening HIIT (visoko intenzivni intervalni trening), tek, plavanje, kolesarjenje, tudi ples, skratka vse, kar dvigne srčni utrip.

Kakršna koli aktivnost je boljša od nobene, a kot rečeno: bolj ko smo aktivni, večji so pozitivni učinki. Pomembno je, da čim večkrat prekinemo dolgotrajno sedenje in naredimo nekaj razteznih vaj, se sprehodimo do stranišča ali naredimo nekaj počepov.