Toliko odraslih ima težave s hemoroidi

Čeprav doletijo kar polovico odraslih najmanj enkrat v življenju, se jih mnogi še vedno sramujejo in zaradi zadrege težave ne rešujejo takoj. A hemoroidi so ena najpogostejših bolezni zadnjika in danke, obenem pa zelo obvladljivo stanje, zato razlogov za omahovanje pri iskanju pomoči ni. Mnogih se držijo predsodki tudi zaradi nepoznavanja lastnega telesa in morebitnih tveganj, kot kažejo raziskave, večina odraslih niti ne ve, da obstajajo zunanji in notranji hemoroidi.

Težava nastopi, ko se hemoroidalni vozli povečajo

Gre za žilne strukture ob zadnjiku, ki jih imamo vsi, težava in nelagodje pa nastopita, ko se hemoroidalni vozli povečajo. Notranji hemoroidi izstopajo zaradi težav z vezivnim tkivom in žiljem v predelu zadnjika, prepoznamo pa jih po neboleči krvavitvi in neprijetnem občutku v okolici anusa ter srbečici. V napredovali obliki se lahko izbočijo (protruzija) ali zdrsnejo (prolaps) skozi zadnjično odprtino. Zunanje hemoroide, ki so pogostejši pri ženskah, predvsem med nosečnostjo in porodom, spremljata vnetje in krvavitev, običajno tudi srbečica in bolečina pri odvajanju blata, lahko jih celo zatipamo. Vzrokov za težave s hemoroidi je več, izvor velja iskati tudi v dednosti, neustrezni prehrani s premalo vlakninami, neustreznem odvajanju blata z napenjanjem, pogostem zaprtju ali driski ter sedečem življenjskem slogu. Tudi nosečnost je pogosta povzročiteljica, ne pomaga niti prevelika telesna teža. Na hemoroide vpliva povišan tlak v trebuhu, kar povzroči širjenje ven zadnjika, da nabreknejo in sčasoma oslabijo.

Uživamo čim več vlaknin. FOTO: Arx0nt/Getty Images

Pri zdravljenju velja torej upoštevati predvsem vzrok in si prizadevati za njegovo odpravo, največkrat pa je treba spremeniti jedilnik in nanj uvrstiti čim več prehranskih vlaknin ter tako olajšati odvajanje. Pomagajo pitje veliko tekočine, redno gibanje in splošni ukrepi za zmanjšanje telesne teže ter blažitev posledic sedenja. Pri umivanju uporabljamo blaga kozmetična sredstva. Po potrebi lahko posežemo po mazilih, kremah, gelih, svečkah, penah in blazinicah, ki po večini delujejo površinsko, zdravnik pa nam lahko ob resnejših težavah priporoči protivnetna ali zdravila za izboljšanje krvnega pretoka in prožnosti ven. Skrajni ukrepi, ko običajne metode ne delujejo, vključujejo kirurško zdravljenje.