Tiha epidemija, ki ogroža mlade in stare

Kako je mogoče, da se četrtina svetovnega prebivalstva počuti osamljeno v času, ko je svet zahvaljujoč sodobnim tehnologijam, bolj povezan kot kdaj koli prej?

Nova raziskava kaže, da se občutek osamljenosti, ki je povezan s tveganji za možgansko kap, srčne bolezni, depresijo in stres, v industrializiranih državah širi tako med mladimi kot med starejšimi.

V skupini mladih, starih od 16 do 24 let, se je delež tistih, ki vsakodnevno stopajo v stik s prijatelji, zmanjšal s 44 odstotkov leta 2015 na 36 odstotkov leta 2022, kar je sledilo že prej upadli stopnji med letoma 2006 in 2015, kažejo podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Med letoma 2018 in 2022 so bili mladi tista skupina, ki je bila najbolj prizadeta zaradi občutka, da so se družbeni odnosi poslabšali, je poročal OECD na nedavnem srečanju v Parizu.

FOTO: Gettyimages

Starostniki in socialna izolacija

Pri starejših ljudeh, starih 65 let in več, so v vseh starostnih skupinah opazili največjo rast socialne izolacije. Delež ljudi, ki so rekli, da se nikoli ne srečujejo s prijatelji, je med letoma 2015 in 2022 narasel za 5,5 odstotne točke na 11,4 odstotka.

Dolgotrajna osamljenost je povezana s številnimi znanimi zdravstvenimi tveganji, OECD pa opozarja tudi na njen vpliv na slabšo delovno uspešnost, večjo verjetnost brezposelnosti ali zgodnjega opuščanja izobraževanja.

FOTO: Gettyimages

Tveganja za moške in mlade

Raziskovalci so opazili, da sta moški spol in mladost nova dejavnika tveganja z vidika osamljenosti. Čeprav so moški v preteklih raziskavah običajno izkazovali nižjo stopnjo občutka osamljenosti in boljše medosebne odnose kot ženske, so se med letoma 2018 in 2022 tudi v tem pogledu razmere poslabšale.

Pomembni dejavniki, ki vplivajo na občutek osamljenosti, vključujejo brezposelnost, nizke prihodke, starost in življenje v osami.

»V primerjavi s splošno populacijo so brezposelni ljudje in tisti z najnižjimi prihodki približno dvakrat bolj nagnjeni k občutku osamljenosti,« so povedali.

Zdravstveni vplivi osamljenosti

OECD opozarja, da je povečana izolacija posameznikov verjetno posledica nezavednega zmanjšanja osebnih stikov, ki je nastalo v času pandemije koronavirusa.

Medtem ko je v industrializiranih državah opazen upad osebnih stikov z drugimi ljudmi, so se stiki prek telefona ali družbenih omrežij povečali.

FOTO: Yacobchuk/Gettyimages

Tehnologija in osamljenost

Kljub napredku v tehnologiji in dostopnosti do družbenih medijev, ki omogočajo ljudem, da ostanejo v stiku z drugimi, je porast osamljenosti zaskrbljujoč.

Leta 2024 je ameriška raziskovalna organizacija Gallup opozorila na resne fizične in mentalne posledice osamljenosti, ki prizadene skoraj četrtino svetovnega prebivalstva.

Študije so pokazale, da lahko starejši ljudje, ki uporabljajo internet, preprečijo osamljenost, saj imajo manj simptomov depresije. Vendar pa so tudi med mladimi opaženi znaki, da odvisnost od pametnih telefonov in neskončno brskanje po aplikacijah prispevata k težavam z duševnim zdravjem.

Demografske spremembe in osamljenost

Demografske in družbene spremembe so prav tako prispevale k porastu osamljenih ljudi v bogatih državah. 

FOTO: Marina113/Gettyimages

Leta 2025 so zdravniki s Harvardske univerze objavili raziskavo, ki je pokazala, da je pri starejših od 50 let, ki so kronično osamljeni, za 56 odstotkov večja verjetnost, da bodo doživeli možgansko kap v primerjavi z bolj družabnimi vrstniki.