Tihi morilec Slovencev

Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec Slovencev: za to obliko vsako leto zboli od 1300 do 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. To je v Sloveniji tretja najpogostejša oblika raka pri obeh spolih skupaj. Ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih znakov, se je (zlasti v zgodnji obliki) številni ne zavedajo. S podaljševanjem življenjske dobe se povečuje tudi incidenca raka. Na to bolezen poleg starosti vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so življenjski slog, genetika... Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši.

Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa – polipov. Če te odkrijemo in pravočasno odstranimo, lahko preprečimo to obliko raka; če spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno.

Vzrok še ni znan

Simptomi in znaki bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi, spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostosti odvajanja, zaprtost), kri v blatu, slabost in bruhanje. Tumorji v danki lahko povzročijo boleče krče, spremembe v premeru blata, občutek polne danke in krvavitve iz nje. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost ter z njo povezane simptome in znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih in splošno slabo počutje. Večina omenjenih znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji prebavil, žolčnimi razjedami ali kamni, hemoroidi ali reakcijami na določeno hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre pravočasno na pregled, kar pa je lahko usodno.

Med ljudi z večjim tveganjem za razvoj raka na debelem črevesu ali danki spadajo potomci staršev s to diagnozo, bolniki po operaciji raka debelega črevesa ali danke, vsi, ki so jim že kdaj odstranili polipe, bolniki s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (ulcerozni kolitis in crohnova bolezen). Vzrok za nastanek bolezni še ni znan, številne študije pa potrjujejo, da gre najverjetneje za medsebojno delovanje dednih dejavnikov in vplivov okolja. Na prvem mestu je zagotovo starost: okoli 90 odstotkov bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let. Tveganje za razvoj bolezni večata tudi mesna in mastna hrana, zato je treba uživati čim bolj raznoliko hrano z veliko sadja in zelenjave. Tveganje za razvoj raka večajo še premalo gibanja, čezmerna telesna teža, pretirano uživanje alkohola in kajenje.

Presejalni program

Za preventivo lahko največ storimo sami z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje redno telesno dejavnost, zdrav način prehranjevanja, izogibanje kajenju in čezmernemu uživanju alkohola, ter z udeležbo v preventivnih zdravstvenih programih. V Sloveniji od leta 2009 za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki deluje presejalni program Svit, ki k testiranju vabi vse, stare med 50 in 74 let.

Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave – takrat pa je lahko za učinkovito zdravljenje že prepozno. A k sreči lahko to obliko odkrijemo tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav, in sicer s programom Svit, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki je v Sloveniji začel delovati aprila 2009. Cilj programa je zmanjšanje smrtnosti zaradi te oblike raka. Če bi se vabilu v program Svit odzvalo veliko ljudi, starih med 50 in 74 let, in opravilo test na prikrito krvavitev v blatu, bi lahko veliko primerov odkrili v zgodnejši fazi, ko je bolezen še ozdravljiva. S tem bi znatno zmanjšali umrljivost in posledice, ki jih ta rak pusti bolnikom, poudarjajo na NIJZ. Lani se je na vabilo programa Svit v Sloveniji v povprečju odzvalo 64,28 odstotka (leta 2015 59,67 odstotka) povabljenih, več žensk kot moških (razlika je slabih 10 odstotkov).