

FOTO: Anna Om/Gettyimages

FOTO: Lukatdb/Gettyimages

FOTO: Elena_danileiko/gGettyimages

FOTO: Hakase/Gettyimages

FOTO: Hannamariah/Gettyimages





Pred pojavom hladilnikov in zamrzovalnikov in pred izumom množice konzervansov so morali ljudje uporabljati starodavne metode za preprečevanje kvarjenja hrane: sušili in dimili so meso ter ribe, zelenjavo pa kisali ali fermentirali. V 20. stoletju se je z razvojem industrijskih konzervansov, ki lahko ohranijo živila stabilna več mesecev ali celo let, vse spremenilo. Ti dodatki najpogosteje sodijo med protimikrobna sredstva, ki preprečujejo, ali uničujejo rast bakterij, plesni in kvasovk, ter med antioksidante, ki preprečujejo žarkost maščob in olj. Hiter pogled na tipičen izdelek močno predelane hrane razkrije dolg seznam takšnih konzervansov, pogosto skritih za oznakami E. Vse več dokazov pa kaže, da lahko nekateri ne škodujejo le mikrobom, temveč tudi nam.

V začetku januarja sta bili objavljeni dve pomembni raziskavi iz velike francoske študije NutriNet-Santé, ki je analizirala prehranske navade več kot 100.000 ljudi, starih od 40 do 50 let. Rezultati so pokazali povezavo med večjim vnosom določenih konzervansov ter pojavom raka in sladkorne bolezni. Študija, ki je trajala sedem let in pol, je pokazala, da je bilo pri osebah z večjim vnosom kalijevega sorbata (E202), konzervansa v nekaterih jogurtih, sadnih sokovih in marmeladah za 26 odstotkov višje tveganje za raka dojk. Pri tistih z večjim vnosom natrijevega nitrita (E250), prisotnega v predelanem mesu, kot so klobase, salame, slanina, šunka, pa za 32 odstotkov višje tveganje za raka prostate. Povečan vnos 12 konzervansov, prisotnih v marmeladah, slanini, klobasah, krofih, solatnih prelivih, mafinih, čipsu in predelanih sirih, je bil povezan tudi z višjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Možnih razlag je več. Nekatere študije na živalih in celičnih kulturah kažejo, da lahko določeni konzervansi spodbujajo kronično vnetje in nenormalno delitev celic, kar lahko vodi v razvoj rakavih obolenj. Pri sladkorni bolezni domnevajo, da bi lahko vplivali na biološke procese, povezane s proizvodnjo inzulina. Nekateri strokovnjaki menijo, da konzervansi porušijo ravnovesje črevesne mikroflore. Ker je ta tesno povezana z imunskim sistemom, njeno neravnovesje poveča tveganje za kronične bolezni.

Predelano meso zamenjajte s svežimi viri beljakovin
Predelano meso vsebuje nitrite ali nitrate, povezane z večjim tveganjem za nekatere oblike raka.
Zamenjava: sveže meso, ribe, jajca ali rastlinski viri beljakovin.
Iz prehrane odstranite sirupe in razredčene sadne napitke
Nekateri vsebujejo kalijev sorbat in sulfate.
Zamenjava: voda z rezinami limone, kumare ali jagod.
Zmanjšajte uživanje slaščic
Žele bomboni in podobni izdelki pogosto vsebujejo sulfite.
Zamenjava: sveže sadje.

Previdno pri kislih prelivih
Ocetna kislina, ki je prisotna v številnih industrijskih prelivih, ni problematična, problematični pa so drugi konzervansi in količina soli ter sladkorja.
Zamenjava: prelivi na osnovi limoninega ali limetinega soka.
Izogibajte se industrijskim omakam za testenine
Pogosto vsebujejo acetate ali eritorbate.
Zamenjava: sesekljani paradižniki iz pločevinke z dodatkom začimb.
Izogibajte se pakiranemu kruhu in tortiljam
Lahko vsebujejo sorbate ali acetate, ki zavirajo razvoj plesni.
Zamenjava: sveže pečen kruh z enostavnim seznamom sestavin.
Dolgoročno bi lahko ti podatki vplivali na spremembe pravil o varni hrani. Če bodo prihodnje raziskave še naprej potrjevale povezavo med nekaterimi konzervansi in kroničnimi boleznimi, bi lahko regulatorji znižali dovoljene količine ali umaknili najbolj problematične aditive. Sporočilo za potrošnike je jasno: manj predelane hrane in več svežih, celovitih živil pomeni manj skrbi glede skritih dodatkov, piše t-portal.