To je bakterija, ki povzroča raka, z njo je okužena skoraj polovica prebivalstva

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je ena najpogostejših okužb želodca. V Sloveniji je prevalenca okužbe 25,1 odstotka. NIJZ opozarja, da pri več kot 80 odstotkih okuženih poteka brez simptomov, zato lahko dolgo ostane neopažena. A ni nedolžna: povzroča lahko vnetje želodčne sluznice, razjede na želodcu ali dvanajstniku, povezana je tudi s povečanim tveganjem za raka želodca. Kot navaja NIJZ, je z bakterijo okužena skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Ljudje se z njo pogosto okužijo že v otroštvu, pri večini pa sprva ne povzroča težav. Ko se težave pojavijo, so najpogostejši znaki bolečina ali pekoč občutek v zgornjem delu trebuha, tiščanje v žlički, zgodnja sitost, napihnjenost, slabost ter včasih zmanjšan tek ali izguba telesne teže. Bolečina je lahko izrazitejša, ko je želodec prazen. Pogosta sta spahovanje in občutek razdraženega želodca. Posebno resni opozorilni znaki so črno, smolasto blato, bruhanje krvi ali vsebine, podobne kavni usedlini, nenadna močna bolečina v trebuhu, vrtoglavica, omedlevica, težave pri požiranju in nepojasnjeno hujšanje. Takšni znaki lahko kažejo na krvavitev iz razjede ali drug zaplet in zahtevajo hitro zdravniško obravnavo.

Okužbe ni mogoče zanesljivo potrditi zgolj na podlagi simptomov, saj podobne težave povzročajo tudi druge bolezni prebavil. Aktivno okužbo zato potrjujejo testi. Najpogosteje se uporabljajo urea dihalni test in test blata na antigen H. pylori, včasih je treba opraviti tudi gastroskopijo z biopsijo. Ker je slednja invazivna preiskava, navadno ni prva izbira zgolj za dokaz okužbe, zdravniki jo uporabijo takrat, ko želijo dodatno razjasniti vzrok težav ali preveriti morebitne druge bolezni prebavil. Krvni test ni najboljša izbira za dokaz aktivne okužbe, saj so lahko protitelesa prisotna tudi po že preboleli ali zdravljeni okužbi.

Najmanj dva antibiotika

Ko je okužba potrjena, zdravljenje vključuje kombinacijo antibiotikov (najmanj dva hkrati) in zdravil za zmanjšanje želodčne kisline. Pri gastritisu oziroma okužbi s H. pylori zdravljenje traja od sedem do 14 dni. Pomembno je, da bolnik terapijo izpelje do konca. Odsotnost težav sama po sebi še ne pomeni, da je bilo zdravljenje uspešno. Kontrolno testiranje se praviloma opravi najmanj štiri tedne po koncu antibiotičnega zdravljenja, pri nekaterih zdravilih za zmanjšanje želodčne kisline je treba pred testom počakati še do dva tedna, ker lahko vplivajo na zanesljivost izvida. Približno 10–15 odstotkov okuženih razvije razjedo. Bakterija namreč oslabi zaščitno plast želodca in dvanajstnika, zato želodčna kislina laže poškoduje tkivo. Okužba se najverjetneje širi s stikom s slino, blatom ali izbruhano vsebino okužene osebe, lahko tudi prek onesnažene hrane ali vode. Večje tveganje imajo ljudje, ki živijo v slabših higienskih razmerah, v prenatrpanih gospodinjstvih ali brez dostopa do čiste vode.

V Sloveniji zdaj na pomen zgodnjega odkrivanja opozarja tudi pilotno preventivno testiranje, ki ga v okviru evropskega projekta TOGAS izvajata NIJZ in ZD Ljubljana. V raziskavo so vključeni mladi odrasli, stari od 30 do 34 let. V prvem krogu je bilo povabljenih 6200 pacientov ZD Ljubljana, v drugem še 4219. Najprej opravijo serološki test iz krvi, ob pozitivnem izvidu sledi potrditveni urea dihalni test. Po podatkih NIJZ je v tej starostni skupini okuženih okoli 14 odstotkov testiranih. Cilj projekta je zmanjševanje bremena raka želodca z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem okužbe s H. pylori.

V Sloveniji je prevalenca okužbe 25,1 odstotka. FOTO: Ilexx/Getty Images

Prisotnost se ugotavlja iz izpihanega zraka. FOTO: Sbytovamn/Getty Images