To je bolezen s tisočerimi obrazi: za njo pogosteje zbolevajo ženske

Multipla skleroza se običajno pojavi med 20. in 40. letom starosti, gre pa za vnetno stanje, ki uniči mielin, zmes beljakovin in fosfolipidov v izolacijski plasti okoli živčnih vlaken, in tako upočasni ali povsem zavre prevajanje živčnih impulzov. Mielin se vname in odstopi od živčnih vlaken, sčasoma pa se spremeni v otrdele skupke brazgotinastega tkiva, ki se začne tvoriti ob vlaknih. Tvorbe se pojavijo na različnih predelih možganov in hrbtenjače, zaradi uničenja mielina pa se lahko pojavijo motnje prevajanja živčnih impulzov, kar izzove številne simptome.

Svetovni dan te neozdravljive avtoimunske bolezni zaznamujemo 30. maja, letos pa stroka postavlja v ospredje pomen povezovanja: tako medsebojnega povezovanja v družbi kot tudi nujnih povezav z zdravniško stroko za vse bolnike, ki so zaradi bolezni pogosto odtujeni od okolice. Našim bolnikom pomembno podporo zagotavlja Združenje multiple skleroze Slovenije, ki nepretrgano deluje že 50 let in pomaga obolelim s to kronično napredujočo boleznijo. Vzroka za multiplo sklerozo namreč ne poznamo, zato so izkušnje bolnikov in zdravnikov pri spopadanju s simptomi ključnega pomena, poudarja stroka. »Multipla skleroza je najpogostejša kronična nevroimunska bolezen mladih odraslih ljudi v zmerni geografski širini,« pojasnjuje Polona Šmid iz združenja. »Slovenija leži na območju visokega tveganja za to bolezen, ki je brez ustreznega sodobnega zdravljenja najpogostejši vzrok za invalidnost tako pri mladih kakor tudi pri starejših odraslih. Multipli sklerozi radi rečemo tudi bolezen s tisočerimi obrazi, saj na vsakega posameznika vpliva drugače.«

Bolezen belopoltih

Mogoči dejavniki, ki vplivajo na obolenje z multiplo sklerozo, so genetika, virusne infekcije in avtoimunsko obolenje. Pomembno vlogo imajo toplota, hlad, obremenitev, vnetja, cepljenje in poškodbe, ki poslabšajo klinične simptome in znake, med dejavniki tveganja pa sta tudi pomanjkanje vitamina D in okužba z virusom Epstein-Barr. Simptomi so zelo različni, potek bolezni pa odvisen od prizadetosti delov osrednjega živčevja. Bolnike najpogosteje doletijo splošni občutek izčrpanosti, oslabelost v obliki klecanja nog ali pa zmanjšanja moči, otrdelost okončin, občutek, kot da je okoli trupa ali spodnjega dela nog trdo zategnjen pas, nenadna izguba občutka, kot bi okončina nenadoma zaspala, občutek mrzlih nog, težave z vidom in ravnotežjem, nezmožnost zadrževanja urina, vrtoglavica, ostra in zbadajoča bolečina ter elektriziranje v globini okončin.

»Zbolijo lahko tudi otroci. Med bolniki je več žensk, pri starejših od 50. leta pa je bolezen enako pogosta pri obeh spolih,« nadaljuje sogovornica. »Multipla skleroza ni dedna, je pa v družinah, kjer je nekdo že zbolel, večja nagnjenost. Multipla skleroza je ob ekvatorju zelo redka, pojavnost se povečuje z oddaljenostjo od njega. Velja za bolezen belopoltih. Možen je tudi vpliv kemijskih substanc v urbanem okolju, tvegan je tudi vsakdanji stres.« Potek bolezni se deli na štiri faze, zagoni, ki lahko vsakokrat pustijo določeno nevrološko prizadetost, in obdobja umirjanja pa se razlikujejo od bolnika do bolnika. »Le 15 odstotkov bolnikov ima benigno potekajočo bolezen, z redkimi lažjimi akutnimi zagoni bolezni, kjer je nevrološka prizadetost lahko tudi po več kot 15 letih še vedno izredno nizka,« pojasnjuje Šmidova.

Stroka ob svetovnem dnevu izpostavlja pomen povezovanja. FOTO: Sewcreamstudio/Getty Images

Multiple skleroze ni mogoče pozdraviti, z zdravili, ki jih je na tržišču veliko, lahko vplivamo na simptome, zagone in potek bolezni, stalnica v življenju bolnika mora biti tudi ustrezna telesna vadba. »Zelo pomembno je, da zdravila jemljejo tako, kot je predpisano, in da se udeležujejo vseh pregledov in krvnih preiskav, tudi ko se počutijo dobro – tako bodo imeli nadzor nad spremembami. Zdravljenje je najbolje začeti zgodaj, kar zagotavlja najboljše možnosti za upočasnitev napredovanja bolezni in poškodb osrednjega živčnega sistema,« še svetuje sogovornica.