To je eden največjih sovražnikov prebave

O pomenu urejene prebave začnemo razmišljati šele, ko nas začne boleti želodec. Napihnjenost, bolečine v trebuhu, zaprtje in driska so lahko najpogostejši znaki neurejene prebave. Rešitev za vse te probleme, če seveda ne gre za kaj hujšega in če se težave ponavljajo tudi ob spremembi prehranjevalnih navad, je zdrava in uravnotežena prehrana. Prebavni sistem je odgovoren za razgradnjo zaužite hrane, absorpcijo hranil in odstranjevanje odpadnih snovi. Za črevesje so pomembne prehranske vlaknine. Te telesu ne prinašajo energijske vrednosti, vplivajo pa na različne pomembne funkcije v prebavnem traktu. Vlaknine so v rjavih vrstah riža, polnozrnatih vrstah kruha, semenih, stročnicah in tudi v lupini zelenjave in sadja. Med drugim delujejo kot čistilec prebavne cevi, poleg tega naj bi zavirale nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj, kot so zaprtost, rak na debelem črevesju, žolčni kamni, prevelika telesna masa, povišan holesterol v krvi in sladkorna bolezen.

Na jedilniku naj bosta vsak dan sadje in zelenjava. Namesto belega kruha izberemo polnozrnatega. Pazimo tudi na količino zaužitih slabih maščob, mastnega (rdečega) mesa naj bi pojedli čim manj, raje izberemo pusto piščančje ali puranje. Na krožniku naj bodo pogosteje ribe. Solato obogatimo z oljčnim oljem in koščki avokada, ki vsebuje dobre maščobe. Ne pozabimo na redno telesno aktivnost, ki spodbuja mišice v prebavnem traktu, redno odvajanje blata in zmanjšuje tveganje za zaprtje. Pomemben je tudi zadosten vnos tekočine, od litra do litra in pol na dan je je dobro spiti. Izbiramo vodo ali vsaj nesladkan čaj. Alkoholu, kavi in sladkim ter gaziranim pijačam se raje izognemo.

Črevesje in možgani komunicirajo

Poleg napihnjenosti, bolečin v trebuhu, zaprtja in driske je ena od pogostih prebavnih težav tudi refluks kisline. Ta nastane, ko se želodčna kislina vrne v požiralnik. Posledica tega je zgaga, za katero so značilne pekoče bolečine v spodnjem delu prsnega koša, kiselkast okus v ustih in bolečine, podobne prebavnim motnjam. Občutijo jo lahko tisti, ki se prenajedajo, jedo začinjeno, kislo ali mastno hrano, pijejo veliko alkohola in kave ter se po obroku zelo radi zleknejo na kavč. Zgagi se postavimo po robu s spremembo življenjskega sloga, izgubo odvečnih kilogramov, nosimo bolj ohlapna oblačila in prenehamo kaditi; cigaretni dim sprošča mišico, ki preprečuje uhajanje kisline v požiralnik, in lahko poveča količino kisline, ki jo proizvaja želodec.

Zelo pomemben dejavnik za težave v prebavnem sistemu je tudi stres. Ena od rešitev v takih primerih so tehnike za zmanjševanje stresa, kot so joga, meditacija ali vaje za globoko dihanje. Ter seveda skrb za čim manj stresno vsakodnevno življenje. Naj zapišemo še, da je v črevesju toliko živčnih celic, da mu nekateri rečejo tudi drugi možgani. O vsem, kar črevesje čuti, pa naj gre za presladko kavo ali zastrupljeno hrano, sporoča možganom, ti pa se na to seveda odzovejo. Tako na pozitiven kot negativen način. Zelena solata, ki jo postrežemo ob kosilu, je super, da bodo zadovoljni še možgani, jo nadomestimo s prilogo iz vložene zelenjave, kot so kislo zelje, repa ter kimči, torej naravno kisano oziroma fermentirano zelenjavo. Tovrstno hrano strokovnjaki priporočajo kar trikrat na dan, za zajtrk, kosilo in večerjo; fermentirana zelenjava vsebuje dobre bakterije, za katere je znanstveno dokazano, da lahko s pomočjo posebnih kemičnih signalov možganom sporočajo, da je v črevesju vse v redu.

Prebavnim težavam se je mogoče izogniti. FOTO: Andreypopov/Getty Images

Za zdravo črevesje skrbimo z uravnoteženo prehrano. FOTO: Yummy Pic/Getty Images