To je tihi ubijalec: tveganje za infarkt in kap kar 3-krat večje!

Vrednost meritev krvnega tlaka pri zdravniških pregledih je eden od dobrih kazalnikov stanja vašega zdravja. Najbolj škodljiv je visok krvni tlak, ki okvarja žile in posledično življenjsko pomembne organe, kot so srce, možgani in ledvice.

Da je vsako zvišanje krvnega tlaka povezano z večjim srčno-žilnim tveganjem, so pokazale številne znanstvene študije. Za odraslega človeka je optimalni krvni tlak, ko je sistolični nižji od 120 mm Hg, diastolični pa nižji od 80 mm Hg. Za normalnega velja, če je sistolični od 120 do 129 mm Hg, diastolični pa od 80 do 84 mm Hg. Če se giblje v območju 130–139/85–89 mm Hg, govorimo o visoko normalnem krvnem tlaku; pri posameznikih s takimi vrednostmi obstaja verjetnost, da bodo razvili hipertenzijo. Sistolični krvni tlak je najvišji krvni tlak v žili ob utripu srca, diastolični pa najnižji krvni tlak v žili med dvema utripoma, ko srčna mišica počiva.

»Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek (infarkt, možgansko kap) v povprečju za od 2- do 3-krat in je vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja,« poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in še, da na visok krvni tlak in njegovo naraščanje s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, denimo čezmerno uživanje soli, nezadostna telesna dejavnost, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, čezmerna telesna masa, debelost in stres.

Redna telesna aktivnost in zdrava prehrana sta lahko najboljše zdravilo za povišan krvni tlak. FOTO: Microgen/Getty Images

V Združenju za hipertenzijo (ZzH), ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva, svetujejo, da vzdržujemo zdrav življenjski slog ter da si krvni tlak izmerimo vsaj enkrat na leto.

Čim bolj sproščeni

Aparate za merjenje tlaka si lahko tudi kupite, tako vam ni treba ves čas hoditi k zdravniku ali v bližnjo lekarno. Če si ga boste merili sami, je treba upoštevati določena pravila. Vsaj pol ure pred merjenjem ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola, svetujejo na ZzH. Krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil. Pred merjenjem opravite fiziološke potrebe, saj »stiska zvišuje krvni tlak«. Pomembno je tudi, da vsaj pet minut udobno počivate.

Med meritvijo bodite čim bolj sproščeni, ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia, ne glejte televizije, svetujejo. Na ustrezno mesto namestite manšeto: »Med meritvijo mora biti manšeta v višini srca. Roka z manšeto mora počivati v udobnem položaju,« pravijo in še: »Pri manšeti za nadlaket naj bo povezovalna cevka na notranji strani komolca (sredina manšete je tako nad nadlaktno odvodnico). Manšeta naj ne bo navezana preohlapno ali pa pretirano čvrsto – pod njo naj bo prostora za prst. Meritev vedno izvedemo na isti nadlakti,« dodajajo na ZzH. Pomembno je tudi, da sedite na stolu, udobno naslonjeni na hrbet, s stopali, ki počivajo na tleh. Noge pa naj ne bodo prekrižane. Krvni tlak si izmerite dvakrat zapored z 1–2-minutnim presledkom, zlasti če so izmerjene vrednosti zvišane.

Prekomerno pitje alkohola ga lahko zviša. Foto: Iuliia Pilipeichenko/Getty Images

Po merjenju si takoj zapišite datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa ter morebitne posebnosti. »Najbolje je, če imate za meritve krvnega tlaka beležnico ali liste, ki jih lahko dobite tudi pri svojem zdravniku,« dodajajo v združenju, kjer na spletni strani odgovarjajo tudi na najpogostejša vprašanja, kot so, kdaj in kako pogosto naj si merimo krvni tlak, na kaj je treba paziti pri nakupu aparata za merjenje tlaka in zakaj je njegovo merjenje doma sploh potrebno. O slednjem tako denimo pravijo, da zato, ker »redno spremljanje krvnega tlaka doma spodbuja bolnika k zdravemu življenjskemu stilu in omejevanju soli v prehrani«.