To najpogosteje ogroža srce

Bolezni srca in ožilja so največji posamični vzrok smrti na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze za srce zaradi njih vsako leto umre okoli 20 milijonov ljudi, približno vsak peti od njih pa prezgodaj, torej pred dopolnjenim 70. letom starosti.

Več kot tri četrt smrti je v državah z nizkim in srednjim dohodkom, kjer je dostop do preventive in zdravljenja omejen. A dejstvo, ki daje upanje, je, da je približno 80 odstotkov srčno-žilnih bolezni in možganskih kapi mogoče preprečiti.

To pomeni, da bi z odpravo glavnih dejavnikov tveganja (visokega krvnega tlaka, povišanih maščob v krvi, sladkorne bolezni, debelosti, kajenja, telesne neaktivnosti in nezdrave prehrane) lahko vsako leto rešili milijone življenj.

Ukrepajmo danes

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so bolezni obtočil v letu 2023 predstavljale 36 odstotkov vseh smrti. Pri ženskah je bil ta delež še višji, 43 odstotkov, pri moških 30 odstotkov.

Ob tem posebej izstopa podatek, da se v Sloveniji vsak tretji odrasli ne giblje dovolj, čeprav že 30 minut zmerne telesne dejavnosti na dan občutno zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni. NIJZ opozarja tudi, da je kajenje vodilni preprečljivi vzrok smrti.

Zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, pri nas vsako leto umre približno 3120 ljudi, med njimi znaten delež pred 70. letom starosti. Hipertenzija, povišan krvni tlak, ostaja eden glavnih dejavnikov tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in ledvično bolezen, zato je njen nadzor med ključnimi cilji javnega zdravstva.

Tudi pri drugih dejavnikih tveganja, kot so debelost, neustrezna prehrana in telesna nedejavnost, podatki opozarjajo, da je prostora za izboljšave še veliko.

FOTO: Peera Sathawirawong/Gettyimages

Letošnja kampanja poudarja, da je treba ukrepati danes, saj si lahko s tem rešimo življenje. Mnogi dejavnikov tveganja sploh ne poznajo. Mednje sodijo zvišan krvni tlak, povišan holesterol in sladkor v krvi, čezmerna telesna teža, neustrezna prehrana, kajenje, telesna neaktivnost, stres ter tudi spol in starost.

Preventivni pregledi, kot so merjenje krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja, so preprosti, a odločilni za pravočasno ukrepanje. V gradivu ob svetovnem dnevu srca je zapisan jasen poziv: prisluhnite svojemu telesu in ne prezrite opozorilnih znakov, kot so zasoplost, bolečine v prsih, utrujenost ali omotica.

Redno preverjajte svoje številke (krvni tlak, holesterol, trigliceride, glukozo v krvi in telesno težo) ter vzpostavite rutino z rednimi letnimi pregledi. Ob tem ne pozabite spodbuditi tudi drugih, da pravočasno preverijo svoje dejavnike tveganja, saj lahko zgodnje odkrivanje reši življenje.

Le ena od petih oseb z visokim krvnim tlakom se ustrezno zdravi

Slovenija se v preventivi srčno-žilnih bolezni lahko opre na nekaj mednarodno priznanih ukrepov. Med njimi je sistematično presejanje za družinsko hiperholesterolemijo pri otrocih, ki se izvaja že od sredine devetdesetih let in omogoča zgodnje odkrivanje genetsko pogojenih zelo visokih vrednosti holesterola ter pravočasno zdravljenje.

Poleg tega v Sloveniji že več kot desetletje poteka nacionalni program za zmanjševanje vnosa soli, s katerim poskušajo omejiti enega ključnih dejavnikov tveganja za povišan krvni tlak in prezgodnjo umrljivost.

Pomembno vlogo pri ozaveščanju ima tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki letos posebej opozarja, da bi bilo mogoče preprečiti kar 80 odstotkov srčno-žilnih bolezni in možganskih kapi, če bi zmanjšali dejavnike tveganja in redno spremljali svoje zdravstvene kazalnike.

FOTO: Udra/Gettyimages

Ob tem poudarjajo, da se le ena od petih oseb z visokim krvnim tlakom ustrezno zdravi (če bi se to število povečalo na vsaj eno od dveh oseb, bi lahko po vsem svetu rešili sto trideset milijonov življenj!).

Geslo letošnjega Svetovnega dneva srca »Vsak utrip šteje« opominja, da ima vsakdo možnost prispevati k boljšemu zdravju srca. V ospredju je osebna odločitev: začeti danes, ne odlašati in razumeti, da se pravočasna skrb obrestuje.

Ob tem pa je nujno tudi, da imajo vsi ljudje enake možnosti za dostop do preventive in zdravljenja. Brez enakosti v zdravju bo svetovno breme srčno-žilnih bolezni ostalo pretežko.

Svetovni dan srca je priložnost, da se zavemo, kako pomembno je celostno skrbeti za zdravje srca – naše najpomembnejše črpalke življenja.